Svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki se bliža h koncu, obenem pa raste bojazen, da bodo po tem velikem športnem dogodku izbruhnili napadi na tujce, ki so se v zadnjih letih množično za stalno priselili v državo. Kot poročajo pri vatikanskem radiu, je Južna Afrika samo lani sprejela 250.000 tujcev, ki so prosili za politično zatočišče. Tem je potrebno prišteti še številne druge priseljence, ki so v Južno Afriko prišli zaradi dela in drugih gospodarskih možnosti, ki jih nudi ta, z naravnimi bogastvi obdarjena dežela.

Novi priseljenci so izobraženi, politično oblikovani, predvsem pa podjetni ljudje, ki se hitro in uspešno vključujejo v tamkajšnjo druržbo. To pa vsaj prvi trenutek predstavlja izziv in ogroženost za velik del revnega in neizobraženega domačega prebivalstva. Če k temu dodamo še prikrite interese porajajočih se gospodarskih velesil, ki tudi podtalno netijo spore med revnim prebivalstvom iz različnih namenov, potem je bojazen za izbruh nemirov več kot utemeljena.

Na to stanje so pred dnevi oblasti v Pretoriji opozorile krščanske Cerkve, ki delujejo v Južni Afriki, na srečanju s predsednikom Jakobom Zumo. Delegacijo krščanskih Cerkva je vodil katoliški nadškof v Johanesburgu msgr. Buti Tahagale, ki je tudi predsednik Južnoafriške škofovske konference. Ta je predsedniku Zumi izrazil prepričanost krščanskih Cerkva, da bodo varnostne sile v primeru nemirov ali napadov na tujce pravočasno posredovale, je sporočil tiskovni predstavnik katoliških škofov, pater Chris Townsend. Dodal je še, da so to do sedaj le ugibanja in govorice, za katere upajo, da se ne bodo uresničile.

Toda katoliška Cerkev ni nedejavna, ker ne izključuje take možnosti. Komisija Pravičnost in mir pri Južnoafriški škofovski konferenci pripravlja vrsto srečanj po škofijah, kjer ugotavljajo, kako odgovoriti na pojave sovraštva do tujcev. Prva naloga teh posvetov je ugotoviti, kdo neti sovraštvo do tujcev in zakaj. V času priprav na svetovno nogometno prvenstvo in med samim prvenstvom so katoliške župnije veliko storile na ravni pomirjanja napetosti in izpadov do tujcev, ki so bili tokrat pretežno turisti in navijači moštev, poroča katoliški dnevnik ‘The Southern Cross’. V tem pogledu je nadškof v Durbanu, kardinal Napier, dejal, da je k temu prispeval tudi poraz Južne Afrike na samem prvenstvu in uvrstitev Gane v četrtino finala, kar je preprečilo izbruh južnoafriškega nacionalizma, saj je poraz ljudem pomagal, da so tekme spremljali bolj kot tekmovanje Afrike v celoti in ne le Južne Afrike. V tem pogledu veliki športni dogodki dejansko razširjajo duhovna in tudi politična obzorja mnogih ljudi.

Po uradnih ocenah se je od leta 1994, torej od konca aparthaida do danes, v Južno Afriko priselilo dobrih deset milijonov ljudi.