Srečanje tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc v Rimu

Od 11. do 14. junija 2008 je v Rimu na sedežu Italijanske škofovske konference (CEI) potekalo letno srečanje tiskovnih predstavnikov evropskih škofovskih konferenc pod naslovom Izzivi komuniciranja Cerkve v Evropi. Na srečanju je sodelovalo 36 udeležencev iz 23-ih evropskih škofovskih konferenc, prisotni pa so bili tudi predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) vključuje vseh štiriintrideset evropskih škofovskih konferenc. Predsednik Sveta je kardinal Péter Erdö, nadškof iz Estergoma-Budimpešte, podpredsednika pa sta kardinal Josip Bozanić, zagrebški nadškof in kardinal Jean-Pierre Ricard, nadškof iz Bordeauxa. Sedež ima v St. Gallnu v Švici. Več informacij o Svetu evropskih škofovskih konferenc najdete na spletni strani: http://www.ccee.ch/. in nadškof iz Budimpešte kardinal Péter Erdö, generalni tajnik Sveta msgr. Aldo Giordano in generalni tajnik CEI msgr. Giuseppe Bettori. Tovrstna letna srečanja so namenjena spodbujanju dialoga, sodelovanju in izmenjavi informacij ter izkušenj na področju komuniciranja Cerkve z javnostjo med posameznimi škofovskimi konferencami.

Kardinal Erdö je v začetnem nagovoru poudaril, da bo tema Cerkev in mediji osrednja točka plenarnega zasedanja predsednikov evropskih škofovskih konferenc letos jeseni v Budimpešti. Po njegovem mnenju nas napadi na Cerkev in posledično širjenje njene negativne podobe v javnosti vabijo k razmisleku, kako avtentično odgovoriti na ta izziv. Vprašati se moramo, kako pri evangelizaciji učinkoviteje uporabiti moderne tehnologije komunikacije.

Uvodni del je bil namenjen trem predavanjem: komuniciranje Cerkve in proces ustvarjanja javnega mnenja, migracije in mediji ter religije in mediji. Glavni poudarki so, da je Cerkev poklicana, da se sooči z izzivi sedanjega trenutka in da je prisotna v medijih. Njena naloga je, da vzgaja za odgovorno uporabo medijev. S prisotnostjo v javnosti Cerkev sooblikuje javno mnenje, njena avtentičnost pa se še posebej pokaže v kriznih situacijah. Sodobna komunikacija je hkrati tudi formacija. Z odprtostjo v svet ustvarja prostorje različnih mnenj ter možnost soočenja aktualnih vprašanj sodobnega človeka in družbe. Na ta način nagovarja tudi obrobne in oddaljene ter jim kot model življenja ponuja veselo sporočilo evangelija. Cerkev ne more ne komunicirati, zato mora iskati priložnosti za srečanja z novinarji in javnostjo. Zavedati se mora dejstva, da tisto, kar v javnosti ni izrečeno, ne obstaja. Za prepričljivo komunikacijo so poleg vsebine sporočila izrednega pomena tudi duhovna dimenzija, osebni pristop in delitev izkušenj.

Migracije evropskih narodov in prisotnost novodobnih gibanj so za Evropo težko rešljiv problem, za Cerkev pa predvsem znamenje časa. Za preživetje Evrope moramo poznati in utrditi lastno identiteto, zato je pomembno vedeti, kje so naše korenine. Da bomo razumeli druge, moramo najprej poznati sebe. K utrjevanju lastne identitete je za kristjana potrebna refleksija, kako živi evangelij v današnjem svetu. Znano je, da imajo mediji danes veliko moč, novinarji pa krščanstvo in druge svetovne religije relativno slabo poznajo ter jih včasih tudi podcenjujejo. V komuniciranju z javnostjo velik izziv predstavljata cerkvena govorica in njen besedni zaklad, ki ga sodobni novinar in javnost več ne razumeta v celoti. Pri preprečevanju morebitnih dezinformacij in preseganju predsodkov o Cerkvi imajo nekatere škofovske konference pozitivne izkušnje z izobraževanji za novinarje in s sestavo slovarjev cerkvenega izrazoslovja.

Udeleženci letnega srečanja smo se srečali s tiskovnim predstavnikom Svetega sedeža p. Federicom Lombardijem in predsednikom Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja nadškofom Claudiem M. Cellijem. Obiskali smo Radio Vatikan ter medije Italijanske škofovske konference: TV hišo SAT2000, Radio in blu ter tiskovno agencijo SIR. Na otoku reke Tibere smo si ogledali baziliko sv. Bartolomeja, ki je posvečena mučencem XX. stoletja, sprehodili pa smo se tudi po papeških vrtovih v Castell Gandolfu.