Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

JA za hospice, NE za evtanazijo

Objava: 17. 04. 2009 / 09:34
Oznake: Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:05
Ustavi predvajanje Nalaganje

JA za hospice, NE za evtanazijo

Dunajski kardinal Christoph Schönborn in direktor dunajske Karitas msgr. Michael Landau sta pred velikonočnimi prazniki sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta poudarila, da morajo tisti, ki si ne želijo pomoči pri evtanaziji, poskrbeti za dejavno spremljanje umirajočih. Po kardinalovih besedah je lahko Avstrija za Evropo zgleden primer, kako naj bo organizirano spremljanje na smrt bolnih ljudi. Leta 2001 so v parlamentu sprejeli zakon, ki prepoveduje evtanazijo, saj so enoglasnega mnenja, da naj bi človek imel možnost umreti ob sočloveku, čigar roka ga boža, ne pa pospeši njegove smrti.

Landau rešitev vidi v stalni ponudbi postelj v hospicih. Povedal je, da je v Avstriji v zadnjem letu povpraševanje po bivanju v hospicih izjemno naraslo, umirajoči pa v tovrstnih ustanovah preživijo nekaj mesecev. Ker hospici ne dobivajo zadosti sredstev iz zunanjih virov, morajo bolniki pogosto sami plačevati za bivanje in oskrbo. Brez socialne pomoči za marsikaterega na smrt bolnega pacienta bivanje v hospicu ni mogoče, saj si tega preprosto ne morejo privoščiti. V Avstriji zaenkrat delujeta dva dnevna hospica, eden v Salzburgu in drugi na Dunaju.

K delu hospica sodi tudi duhovna oskrba družinskih članov po smrti ljubljenega človeka. Avstrijska Karitas za to skrbi prek organizacije 'Kontakt – Žalost' v tesnem sodelovanju z župnijskimi skupnostmi. Žalujočim nudijo individualne pogovore in jih spremljajo v času žalovanja. Kot je povedal kardinal Schönborn, na smrt bolnih in umirajočih ne smemo pustiti samih, njihovih svojcev pa prav tako ne. Pri srečanju s človekom v tovrstnem položaju je vsakdo poklican, da ravna po vzoru usmiljenega samarijana.

Direktor dunajske Karitas je pozval vse politično odgovorne, naj omogočijo dostop do postelj v hospicih vsem potrebnim, saj to ne bi smelo biti vprašanje finančnih zmožnosti prizadetih. Predlagal je jasen načrt za izgradnjo hospicev po celi Avstriji, saj je odločilnega pomena za družbo, 'kako ravna s človekom ob koncu njegovega življenja. Ne sme biti stvar denarja, da je človek deležen spremstva in oskrbe, ki jo potrebuje. Gre za človeka dostojno življenje do njegovega konca'.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh