Prav gotovo ni Slovenca, ki ne bi poznal Aljaževega stolpa na Triglavu in Jakoba Aljaža, po katerem se imenuje. A to je za večino tudi vse, kar vemo o tem simbolu slovenstva, ki smo ga vtkali tudi na slovenski grb. Več lahko izveste iz prispevka dr. Petra Mikše s Filozofske fakultete v Ljubljani, objavljenega v reviji Slo, časi, kraji, ljudje. Delček vsebine vam razkrivamo že v tem članku.

Letos bo Aljažev stolp praznoval 120 let

Jakob Aljaž je bil pobudnik, lastnik in graditelj Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Postaviti ga je dal pred 120 leti. Je kulturni spomenik in narodni simbol, »strelovod boja za gore med Nemci in Slovenci pred 1. svetovno vojno, mejnik med Italijo in Jugoslavijo v času med obema vojnama, glavni objekt malarskih vojn, predvsem pa delo triglavskega kralja Jakoba Aljaža«.

Bogoslovje namesto starih jezikov

Pot Jakoba Aljaža je bila zaznamovana z revščino. Bil je sin kajžarja iz okolice Ljubljane. Študij grščine, latinščine in stare cerkvene slovanščine na Dunaju je moral opustiti, ker ga zaradi očetove smrti doma niso več mogli finančno podpirati. Tako so sanje o profesorski službi splavale po vodi, na materino željo pa je postal duhovnik. Posvečen je bil 31. julija 1871 v domači smledniški župniji. Služboval je v Tržiču, na Dobravi pri Kropi in na Dovjem, kjer je ostal do smrti leta 1927.

"Le delavec je še Slovenec"

Klic gora ga je vabil že v dijaških letih, Julijske Alpe pa je spoznal, ko je postal župnik na Srednji Dobravi pri Kropi. Na najvišji slovenski vrh je prvič stopil leta 1887. Rodoljubnega Aljaža je zelo bolelo in jezilo, da se je nemškost zasejala tudi v planinstvo (nemški napisi, nemški vodniki in oskrbniki v kočah …). »Ko ljudi izpodbujam, da ustanovimo požarno brambo, hočejo nemški jezik imeti za poveljstvo; komaj zmagam s slovenščino! Leta 1890 se zida velika cementna tovarna s tujim kapitalom, uradniki so Nemci, le delavec je še Slovenec ... « Kot namestnik načelnika podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) se je odločno uprl nadaljnjemu ponemčevanju, ko se je domislil, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Zato je od občin Dovje in Mojstrana kupil »špico« Velikega Triglava in na svojem ozemlju postavil stolp s skromno, najnujnejšo opremo in tako Triglav rešil izpod nemškega jarma.

Ganljivo odprtje Aljaževega stolpa

Med »slavnostnim« odprtjem stolpa 22. avgusta 1895 so zapeli Ave maris stella in znamenito »triglavsko himno« Triglav moj dom. Po pričevanjih naj bi Aljaž s solzami v očeh med petjem kleče objemal stolp. V stolpu je bila tudi spominska knjiga, v katero je v latinščini zapisal: »Pozdravljen, popotnik! Blagovoli, če Ti je ljubo, zapisati v to knjigo ime svoje in kakšno misel. – Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu in na svoje stroške ter na svojem svetu 7. avgusta 1895 v javno korist. – Jakob Aljaž, župnik na Dovjem.«

Zaradi stolpa pred sodišče

Kako je Aljaž izdelal načrt za stolp, kdo ga je naredil, kakšno je bilo slavnostno odprtje, kakšne pravdne težave si je s postavitvijo stolpa nakopal in kako se je njegova podoba v "malarski vojni" spreminjala, si preberite v reviji Slo, v kateri besedilo dopolnjujejo tudi barvne fotografije.

Knjiga Triglav - očak in varuh

V založbi Družina smo leta 2012 izdali dvojezično monografijo o simbolu slovenstva, planinskem izzivu in biseru narave Triglav, očak in varuh / The mighty guardian of Slovenia. Fotograf France Stele je Triglav v njegovi mogočnosti in detajlih ovekovečil v različnih letnih časih, pisec spremne besede Peter Skoberne pa ga je predstavil v spominih, podatkih, doživetjih, bajkah, zgodovini in izpovedih, tistih, ki se jim pot, srce in pogled venomer obračajo k Triglavu.

Do 30. aprila 2015 se knjiga prodaja po polovični ceni.