Nadaljevanje iz: Janez Berlec - Cahte, Tuhinj, Tuhinjska dolina, partizani [1]

V prejšnjem prispevku sem navedel kratki pričevanji hčerk enega vodilnih partizanov v Tuhinjski dolini Janeza Berleca - Cahteta. Opisali sta, kako so Berlečevo ženo in otroke Nemci preganjali. Seveda o očetovem početju med vojno nista nič napisali. To mora narediti nekdo drug.

Politične fraze in floskule upor, borec in osvoboditev

Pri Janezu Berlecu - Cahtetu je potrebno veliko »dodati« k navedbam hčerk, torej da se je aktivno »priključil organizatorjem upora in borcem za osvoboditev«. Besede upor, borec in osvoboditev so le besede, v Sloveniji pogosto politične fraze in floskule. To je terminologija Enciklopedije Slovenije, tam imamo opravka z navedbami formalizmov, opisov organiziranosti pojava, navajanj nazivov oziroma funkcij. Vse se lepo sliši, napisano je skrajno idealizirano. Imamo skelet, ogrodje, nič pa o tem, kaj je organizacija ali oseba počela, torej, ni dejanj, opisov dogodkov. Seveda potem to ni ne zgodovina, še manj (nacionalna) enciklopedija. Je le politična propaganda, ki nima nič skupnega z dejanskim stanjem.

V primežu posledic strahu in nepopisnih zločinov komunistov

Zato si poglejmo, kaj je Janez Berlec - Cahte tudi počel kot upornik in borec za osvoboditev. Zapisi bodo skromni, lapidarni, vendar v primerjavi z molkom hčerk, levičarskih zgodovin in kakšne enciklopedije, več kot nazorni ter po svoje čudežni, saj je 80 let po dogodkih težko priti do podatkov o dogajanju, še posebej, če je o tem pol stoletja vladal prisilni molk s smrtnim strahom, po demokratizaciji pa se nihče na širšem Kamniškem ni lotil podrobnih raziskav. Namreč, partizani so na širšem Kamniškem in Domžalskem, s stranskimi dolinami proti vzhodu, Tuhinjski, Črnem grabnu in Moravški, storili zelo številne zločine in to v pogosto nepopisnih oblikah grozot. Tudi zato čudi, da je bilo v zadnjih treh desetletjih o tem zelo malo napisanega. Čudi seveda le nepoznavalca razmer v Sloveniji. Dežela je namreč še vedno v primežu posledic: strahu in nepopisnih zločinov komunistov oziroma partizanov.

Izšli sta sicer dve knjigi na to temo. Prvo, Zbornik žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik, je leta 1998 izdala Občina Kamnik, drugo, Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945, ki jo je napisal zgodovinar dr. Damjan Hančič, pa leta 2011 Študijski center za narodno spravo. Čeprav je v obeh skupaj na 377 straneh veliko zbranega oziroma objavljenega, glavnina partizanskih zločinov ostaja neraziskanih, zamolčanih, neodkritih, pozabljenih.

Loke pri Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Preveč je bilo solza, vendar ne samo »enih«, ampak tudi »drugih«

V knjigi Damjana Hančiča Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945 (2011) ni Janez Berlec - Cahte omenjen niti enkrat. Kako je to mogoče? Težko, a vendarle je tako. Poglejmo zakaj je to zelo težko.

Stanislava Završnik, hčerka Janeza Berleca - Cahteta, je v knjigi Preveč je bilo solza (samozaložba, Kamnik, 1998, str. 90) zapisala, da je bil njen oče »prvi organizator OF za Tuhinjsko dolino«. Če bi zapisala »med prvimi« bi še nekako šlo. Vodilno vlogo na tem območju sta igrala komunistični funkcionar Tomo Brejc - Pavle in Marijan Dermastia, ki sta na Kamniškem že maja 1941 ustanovila »vojno-revolucionarni komite«. Vsekakor sta bila ta dva in še nekaj drugih intelektualno jedro organiziranja, ne pa Janez Berlec - Cahte. Ta je bil »le« eksekutor, izvrševalec. Zgovorno je tudi, da so Berleca komunisti po vojni in vse do danes skrivali. V literaturi se komaj pojavlja. V resnici pa je bil kot izvrševalec »politike« partijskih voditeljev (Brejca in Dermastie) izjemno pomemben.

Junija 1942 je bil politični komisar 2. čete Kamniškega bataljona

Konec marca 1942 je Tomo Brejc na Veliki Lašni sprejel Janeza Berleca v partijo. Takrat so ga tudi nastavili za političnega komisarja v 2. četi Kamniškega bataljona, kot piše v Kamniškem zborniku, št. 7, 1961 (str. 69–70). Tam, na strani 366 tudi piše: Na Lokah na hiši št. 5 Janeza Berleca, ki je bil »prvi sekretar OF za Tuhinjsko dolino«, so kamniški borci let 1949 odkrili spominsko ploščo. V hiši se je julija 1941 sestal prvi štab kamniških partizanov. Cahte naj bi bil torej »prvi sekretar« ne pa »prvi organizator OF«. Pod pojmom »prvi organizator OF« se skriva zmeda komunistov, saj naj bi po njihovem to, termin OF torej, pomenilo, da je Cahte prvi organiziral partizanščino oziroma upor proti okupatorju v Tuhinjski dolini. Ampak to je malo pomembno. Vsekakor je bil junija 1942 politični komisar 2. čete Kamniškega bataljona. In kaj je to pomenilo?

Nagrobnik Janeza Berleca - Cahteta na kamniških Žalah. FOTO: Ivo Žajdela

Govorica nagrobnikov: Berlec ali Brlec, Nace ali Cahte?

Ali je le naključje, da so Cahteta na nek način skrivali celo sorodniki na nagrobnih ploščah. Obstajata dve, tista na kamniških Žalah, kjer je Berlec (1911–1956) z ženo Ano (1914–1997) pokopan, in tista ob cerkvi na Lokah v Tuhinju, kjer je še en nagrobnik Berlec – Cahtetovih.

Cahte je bilo domače ime domačije v hribu nad Lokami, kjer je družina Janeza Berleca živela do vojne. Na nagrobniku v Kamniku je ob imenu Janez Brlec (brez e) pripisan vzdevek Nace, na Lokah pa je z obliko Berlec (torej z e) napisano tudi ime domačije: Cahtetovi.

Grob Berlečevih na Lokah. FOTO: Ivo Žajdela

Zakaj so Berleca skrivali oziroma zamolčali?

Da so v Kamniku »skrivali« Janeza Berleca - Cahteta, posebej zgovorno pričuje Kamniški zbornik, številka 7, ki so ga izdali leta 1961. Zvezek je zajeten, ima 390 strani in v celoti so ga namenili prikazu partizanstva in komunizma med vojno na širšem kamniško-domžalskem območju. Berleca so le mimogrede omenili na treh ali štirih mestih. To je naravnost nerazumljivo, glede na to, kaj vse je Berlec med vojno v Tuhinjski dolini počel. No, seveda, prav zato so ga zamolčali, da bi s tem posredno prikrili tudi pravo naravo partizanstva, to je neverjetne obsežnosti partizanskih zločinov (tudi) tu.

Grob Berlečevih na Lokah. FOTO: Ivo Žajdela

Janez Berlec – Cahte torej

Ta zapis je nastal po poizvedovanju pri mnogih resnih ljudeh v zahodnem delu Tuhinjske doline v daljšem obdobju (sam sem le posrednik podatkov in urednik prispevka). Gremo »po vrsti«, čeprav se bom dogodkov le dotaknil, saj je njihova celota nekaj bistveno obsežnejšega od tega kratkega prispevka.

Eden glavnih partizanov v Tuhinjski dolini je bil Janez Berlec - Cahte. Doma je bil na Lokah v Tuhinju. Ko je hodil v šolo, je bil odličnjak. Starši so bili verni. Kmetiji nad Lokami se je reklo »pri Cahtetu«. Pred vojno je bil lesni trgovec, posedoval je večjo kmetijo. Med vojno je igral čudno vlogo, ki še ni raziskana. Ko so prišli okupatorji, jih je šel s konjem in nemško zastavo pozdravit. Komunisti so Nemce slovesno sprejeli, ker je takrat še veljala koalicija Hitler–Stalin. To je bilo še pred napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo. Po tem napadu je Stalin zahteval, da vsi komunisti stopijo na stran Rusije.

Internacija kot rešitev?

Domačini in izseljenci so ga dolžili sodelovanja z Nemci. »Sestajali so se v kraljevi koči v Kamniški Bistrici, da so skupno načrtovali poboje. Ljudi so tako zmešali, da še zdaj ni dobro, in ne vemo, kdaj bo dobro. Zato se o njem molči. Ljudem ni razumljivo, zakaj so se Smonkarski pred požigom in pomorom na Livku /Bela Peč nad Selami pri Kamniku/ umaknili na štajersko stran. Ni jim razumljivo ravnanje Nemcev, ki so bili tako strogi ter kruti do Livkovih in Brlečevih, ki so jih z otroki vred postrelili in zažgali, da so Berlečevo ženo, ki so jo sicer zaprli v Kamniku, po dveh tednih izpustili domov. Polno vprašanj se postavlja tudi okrog njegovih otrok, ki so jih Nemci z internacijo pravzaprav rešili? V župniji Sela pri Kamniku se govori, da je ena tajnica na nemški strani od Janeza Berleca - Cahteta dobivala pošto, kateri ljudje so nevarni. Potem, da je Berlec pošiljal pisma Nemcem v Kamnik po neki kurirki in tako igral dvojno vlogo. So to le govorice?« To so besede poznavalca te teme.

Spominska plošča borcev NOB na Lokah pri Kamniku. Ene častijo skupaj z zmago revolucije (nakradenih privilegijev), drugi, ki jih je revolucija uničila, so še vedno zamolčani. FOTO: Ivo Žajdela

Ubogljivo in predano je uresničeval navodila komunistov

Berlec Cahte je ubogljivo in predano uresničeval navodila psevdorevolucionarjev, ki so dobivali navodila od vodij Komunistične partije, ti pa od Kominterne iz Sovjetske zveze. Po teh in podobnih navodilih je Cahte deloval v Tuhinjski dolini in bližnji okolici. Tako je 8. decembra 1943 zgorela šola na Selih ter 17. februarja 1945 župnišče in Marijin dom. Berlečevi partizani so požgali še šole v Nevljah pri Kamniku, Zgornjem Tuhinju, Stranjah, na Lokah v Tuhinjski dolini in v Motniku. Porušili so župnijsko cerkev v Šmartnem in požgali dvorec v Špitaliču.

Nepopisno opustošenje narodne kulturne dediščine

To so le trije stavki s podatki, ki skrivajo nepopisno opustošenje narodne kulturne dediščine. Vsak podatek bi zahteval posebno študijo. Kdo bi rekel, da so komunisti zmagovalci pri resnici, zato ker tovrstnih študij ni mogoče napisati. Od takrat je preteklo 75 let, ljudi so ali ubili, so umrli ali so jih povsem zastrašili. V arhivih in »enciklopedijah« pa takšnih podatkov ni. Neizprosno dejstvo je, da niso ne zmagovalci ne poraženci, ampak največji zločinci v slovenski zgodovini, o čemer dovolj zgovorno pripovedujejo že te drobne omembe »dogodkov«.

Spominska plošča borcev NOB na Lokah pri Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Prve umore so tudi tu storili partizani, ne Nemci

Prve umore so tudi tu, v zahodnem delu Tuhinjske doline, storili partizani, ne Nemci. Zanje je bil odgovoren Janez Berlec - Cahte.

Ljudje so povedali, da je partizanski poveljnik Janez Berlec - Cahte dal Jakoba Poljanška, Plahutnikovega očeta, iz vasi Markovo pri Vrhpolju pri Kamniku ubiti na domu 23. maja 1942 (na binkošti).

Saj boš itak dal vse, a se boš vseeno stegnil

Kot lahko beremo v prvem zvezku knjige Matije Škerbca Krivda rdeče fronte (Cleveland, 1954, str. 127) je vso družino, ko so partizani vdrli v hišo Plahutnikovih, objel smrtni strah. Berlec je zahteval, da naj pride gospodar Jakob Poljanšek. Ko se je ta predstavil, mu je rekel Berlec: »Danes boš torej krepnil.« Gospodar je milo prosil, naj mu puste vsaj življenje, ko je pripravljen dati partizanom vse svoje premoženje. Berlec pa mu je odgovoril: »Seveda, to bi vsak storil. Saj boš itak dal vse, a se boš vseeno stegnil.«

Spominska plošča borcev NOB na Lokah pri Kamniku. FOTO: Ivo Žajdela

Psevdokomunisti so: ropali denar, živež, obleko ...

Jakob Poljanšek je nato moral prinesti komunistom vse, kar je imel v hiši: denar, živež in obleko. Tudi tu nazorno vidimo, da je šlo le za psevdokomuniste, čeprav še veliko huje, za roparje in morilce. Ko je to naredil, so ga pred vso družino ustrelili. Rod izhaja iz Poljane, imeli so leseno hišo. Bili so zelo pobožni. Oče je bil vsak dan pri maši, prav tako hči. Eden od sinov se je priženil k Sp. Smonkarju, drugi h Klemencu, tretji k Plahutniku.

Nadaljevanje v: Janez Berlec - Cahte, Tuhinj, Tuhinjska dolina, Kostanj, partizani, Franc Grošelj [3]

Ivo Žajdela, Molk o Cahtetu, Tuhinj, Reporter, 14. 2. 2022

1/8