Travme, ki zaznamujejo posameznika in narod

Ljudje smo zaznamovani s travmami, še posebej tisti, ki so doživeli osebne in družbene pretresе, je opozoril Juhant, ki opaža, da se je človek v zadnjih stoletjih oddaljil od Boga in na njegovo mesto postavil samega sebe. Francoska revolucija in poznejši totalitarni sistemi so po njegovem mnenju pokazali, kako se lahko ideali svobode, enakosti in bratstva sprevržejo v nasilje, zatiranje in razčlovečenje. Tudi sodobna družba ni brez nevarnosti: človeka vse bolj obvladujejo potrošništvo, propaganda in tehnološka odvisnost. Slovenci pa nosimo še posebno breme travme molka zaradi nasilja v polpreteklosti.

FOTO: Tatjana Splichal

Vera kot pot do očiščenja spomina

Krščanska vera je po njegovem prepričanju pomembna opora pri premagovanju osebnih in narodnih ran. Predniki so svoje preizkušnje in trpljenje zmogli nositi z vero, molitvijo in zaupanjem v Boga. Njihova zvestoba je tudi del poti do samostojne Slovenije. »Verni in vsi demokrati smo tudi danes poklicani, da vztrajamo in tudi vsem zavedenim očiščujemo spomin ter jih vztrajno vodimo k resnici in pravičnosti,« je poudaril in dodal, da notranje očiščenje ni mogoče brez soočenja z resnico in pripravljenosti na dialog.

FOTO: Tatjana Splichal

Pot do sprave zahteva pokop mrtvih

»Stalno se je treba dotakniti travm pri sebi in pomagati drug drugemu, da bo Slovenija zaživela v resnici, pravičnosti in zvestobi svojim izvorom,« je ob Lipi sprave razmišljal Juhant. Pot do sprave zahteva pokop mrtvih, odpravo simbolov nasilja in pripravljenost na pogovor tudi s tistimi, ki ne želijo prisluhniti. Krščanska pot ni izključevanje drugačnih, temveč samo-očiščevanje, dialog z Bogom in sočlovekom ter gradnja pravičnosti in solidarnosti. »To je naše upanje in naša prihodnost,« je svoj govor zaključil Juhant.