Sveče in venci. Foto: Ivo Žajdela

»Ne plakaj, dragi, nad pepelom sanj, ves srečen sem v vrtovih svetlih dni, pri Bogu, ki nad zarjami bedi in z drobnimi je zvezdami obdan.« Izpoved vere pesnika Franceta Balantiča, ki je v upanja polnih mladih letih zgorel kot žrtev komunistične revolucije v Grahovem, je upanje proti upanju iz moči vere vseh trpinov tega sveta, je v nagovoru dejal dr. Janez Juhant, in dodal, da je ravno to upanje delež vsem, vernim in nevernim, posebej v teh dneh spomina na naše drage sorodnike, prijatelje, žrtve in vse ljudi, ki počivajo v Bogu. »Ob tragični nasilni smrti Aleša Šutarja ti dnevi spomina dobivajo za Slovenijo še posebne razsežnosti. Smrt nedolžnih vedno kliče k spraševanju vesti in obžalovanju vsakega, posebej nasilja nad človeškimi življenji.

Položitev venca: Stane Okoliš, Janez Juhant in Vitomir Gros. Foto: Ivo Žajdela

Ali oblast pripravlja nasilen pokop izkopanih iz grobišč na Teharjah?

Ko se spominjamo žrtev bratomornega nasilja med vojno in po njej, »kličemo odgovorne, da opravijo svojo človeško in državniško dolžnost, popravijo krivice, rehabilitirajo in pokopljejo trpine ter nam vsem zagotovijo enakopravno mesto v družbi,« je dejal govornik. Spomnil je, da je predsednik Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin na žalni spominski slovesnosti v Lipici pri Škofji Loki naznanil, da oblast pripravlja nasilen pokop izkopanih iz grobišč na Teharje. »Če bi se to zgodilo z odlokom DZ ali vlade brez jasne opredelitve DZ, da so bili pomorjeni nedolžni, in proti volji sorodnikov in organizacij, ki zahtevamo dostojen pokop, bo to še ena zabloda te oblasti ter ponovna obsodba nedolžnih, in temu se bomo odločno uprli.«

Nagovor predsednika društva združeni ob Lipi sprave dr. Janeza Juhanta. Foto: Ivo Žajdela

Ta oblast uporablja moč le za svojo zaščito

Ta oblast se namreč noče posuti s pepelom, uporablja moč le za svojo zaščito, ugotavlja Juhant. »Sama je spodbujala vsestransko nasilje nad drugimi in drugačnimi, izključevala in zidala babilonski stolp, ki se zdaj ruši ter pušča za seboj posledice za Slovenijo in njene državljane. Poteptala je pridobitve samostojne demokratične Slovenije. Zatrla je zamolčane izključene žrtve komunizma in še vedno ignorira njihove sorodnike, kljub resnim opozorilom ne le slovenske pač pa tudi evropske politične javnosti. Nasilno si je privzela medije, izrablja parlament, vlado in predsedniško funkcijo za utišanje drugih in drugačnih ter tepta demokratične standarde. Sprejema celo umor človeka. V smislu 'za nami potop', pušča bridke posledice vsem poštenim in demokratičnim osebam, družinam, narodu in državi Sloveniji, saj so ogrožena celo življenja ljudi.«

Položitev venca: Stane Okoliš, Janez Juhant in Vitomir Gros. Foto: Ivo Žajdela

Država Slovenija bi morala biti mati in domovina vseh

Oblast, ki ne spoštuje nobenega dialoga, pravil, zakonskih in ustavnih podlag, smo žal morali prenašati v prejšnjem režimu, je spomnil. »Da demokratična Slovenija pade tako globoko, ne smemo in ne bomo dopustili, zato kličemo k dialogu in obsojamo vsako izključevanje, diskriminacijo ljudi, tudi prizadetih v bivšem režimu. Svojevoljnost vladajočih, ki izključuje, zadene vsakega in vsi smo ogroženi.

Kot so poudarili na shodu v Novem mestu, postajamo vsi žrtve. Odgovorni se morajo lotiti težav z Romi, preprečiti nasilje, saj neodgovornost in izključevalno obnašanje vladajočih pušča težke posledice za vse ter ustvarja vedno nove žrtve. Če se ne držijo zakonov, če ne delujejo mediji in se izvaja nasilje nad gospodarstvom, če pravni in represivni sistemi služijo le vladajočim za izvajanje oblasti nad drugimi in drugačnimi, je v tej državi nekaj hudo narobe. Nepokopani domobranci in Romi, njihovi sorodniki in vsa demokratična Slovenija je žrtev neodgovorne politike te oblasti. Država Slovenija pa bi morala biti mati in domovina vseh, ne pa zgolj plen neodgovornih oblastnikov.«

Molitveni obred je opravil dr. Janez Juhant. Foto: Ivo Žajdela

Po umoru očeta in matere: »Jaz se bom branil!«

Lahka in široka je sicer pot v pogubo, težka in ozka pa vodi v življenje, opozarja dr. Juhant. »Naši dragi, večinoma kristjani, so se tega zavedali, zato so se odločno zavzeli za resnico, krščanski red, pravico, človeško dostojanstvo in poštenje.« Spomnil je na sina junija 1942 umorjenega župana Horjula Bastiča, ki je sredi revolucionarnega zatiranja dejal: »Jaz se bom branil!« Po zgledu in spodbudi velikih Slovencev – Antona Mahniča, Lamberta Ehrlicha in drugih – so številni rajni branitelji krščanske Slovenije, ki se jih spominjamo, odločno stopili po Kristusovi poti resnice in pravičnosti, je dodal. Mnogi so zaradi vere v Boga, ljubezni do doma in rodu žrtvovali najdražje, svoja življenja; in danes nam kličejo, naj tudi mi vztrajamo v resnici in se odločno postavimo v bran vseh zatiranih.

Molitveni obred. Foto: Ivo Žajdela

Še vedno nismo uredili zgodovinskega dolga, pokopali mrtvih

In ne pozabimo, je dejal predsednik društva združeni ob Lipi sprave, še vedno številni kristjani in demokrati po svetu odločno stopajo po tej poti. Tako je v Nigeriji duhovnik zakričal svetu, Evropejcem in vsem odgovornim: »Kje ste, zakaj pustite, da nas morijo?« »Tako so med drugo svetovno vojno revolucionarji odstranjevali verne in demokratične Slovence, posebno katoličane, in ko so po vojni prevzeli popolno oblast, posuli našo drago Slovenijo z brezštevilnimi morišči. Še vedno nismo uredili zgodovinskega dolga, pokopali mrtvih in oznanili leta Gospodovega usmiljenja. Ali niso naši ljudje, žrtve med- in povojnih pomorov, enako žrtve kot vsi drugi v Srebrenici, Ukrajini, Gazi in drugod po svetu?«

Odrešenik in Lipa sprave. Foto: Ivo Žajdela

Vstali bomo le s poštenim in odgovornim delovanjem vseh

»In ne pozabimo Jezusovih besed: lahka in široka je pot v pogubo, ozka in trnjeva pa vodi v življenje,« je spomnil dr. Juhant in dodal, da noben vladar ne bo zbudil Slovenije, vstali bomo le s poštenim in odgovornim delovanjem vseh, predvsem pa vladajočih. »Ne pustimo se torej kulturi smrti, kakor nas je spodbujal papež Janez Pavel! Ne vdajmo se zavajanju bleščečih besed in zapeljevanju, da je rešitev v zunanjemu blišču in praznih obljubah, ki jih dajejo vladajoči. Pokojni, ki se jih spominjamo, nas kličejo k odločni krščanski in demokratični odgovornosti, narodnemu ponosu ter veri v Boga, ki bo krepila naše človeško dostojanstvo in samozavest za odgovorno sodelovanje v teh zahtevnih časih. Tako se bomo dostojno poklonili njim, ki so umrli za vrednote dóma in roda ter bomo ohranjali tudi danes krščansko upanje, ki ne osramoti. Zavedajmo se, kot pravi pesnik, da se človeška resnica zrcali iz večnosti, Bog je njen gospodar, zato je le v Njegovi globini večni mir!

Ležim v globini tiho, tiho. V dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust.«

1/8