»Z vojaško zmago nad formalno eno najmočnejših armad v takratni Evropi smo si odprli vrata do mednarodnega priznanja in si izborili pravico, da sami odločamo o svoji prihodnosti,« je poudaril Janša. Osamosvojitev je bila po njegovih besedah rezultat poguma, enotnosti in vztrajnosti generacije, ki je verjela v samostojno državo.

Od sanj o Švici do izgubljenih razvojnih priložnosti

Premier je spomnil, da so Slovenci po osamosvojitvi sanjali, da bo Slovenija postala druga Švica. Znanje, delavnost, iznajdljivost in podjetniška pobuda so postali temelji razvoja, država pa se je postopoma vključila v evropske in mednarodne povezave. Leta 2008 je slovenski bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči dosegel 91 odstotkov povprečja EU, medtem ko je leta 1992 znašal 59 odstotkov. Po oceni govornika je Slovenija pozneje izgubila razvojni zagon in danes znova dosega približno raven iz leta 2008. »Če bi nadaljevali z enakim tempom, bi bili danes med petimi najbolj razvitimi državami EU in dejansko blizu standarda Švice,« je dejal. Za zastoj je med drugim okrivil posledice finančne krize, politične delitve in oddaljevanje od meritokracije, v kateri o uspehu odločajo znanje, sposobnosti in delo.

Del proslave je bil tudi bogat kulturno-umetniški program z glasbo in poezijo, ki se je prepletal s sodelovanjem vojaških in policijskih enot ter enot Civilne zaščite. FOTO: Siniša Kanižaj/STA

Vrednote osamosvojitve in zgodovinski spomin

Pomemben del govora je namenil vrednotam slovenske osamosvojitve, ki jih je opredelil kot pravico do življenja in dostojanstva, vladavino izvoljenih predstavnikov ter življenje v suvereni državi slovenskega naroda. Spomnil je na plebiscit decembra 1990 in Majniško deklaracijo iz leta 1989 ter opozoril na pomen spoštovanja zgodovinskih dejstev in ohranjanja spomina na žrtve totalitarnega nasilja. Kritičen je bil do ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in do po njegovem mnenju poskusov razvrednotenja dosežkov osamosvojitvene generacije. Ob tem je poudaril, da si vsi, ki so se iskreno uprli okupatorju in zatiranju, zaslužijo spoštovanje, vendar je treba razlikovati med zgodovinskimi obdobji in njihovimi simboli. »Nobenega dvoma ni, da je slovenska osamosvojitev in njen konkreten rezultat – slovenska država torej, utemeljena na vrednotah slovenske osamosvojitve,« je poudaril.

Slovenija potrebuje nov zalet in odgovornost do prihodnjih generacij

V sklepnem delu je izpostavil zahtevnejše mednarodne razmere, varnostne izzive in potrebo po močni Evropski uniji ter čezatlantskem zavezništvu. Zavzel se je za varovane zunanje meje, vladavino prava, meritokracijo in blaginjo ter poudaril, da mora Slovenija odpraviti razvojne zastoje in znova pridobiti samozavest. Pri tem je opozoril, da svoboda in napredek nista samoumevna, temveč zahtevata odgovorne odločitve. Spomnil je tudi na vse, ki so za samostojno Slovenijo plačali najvišjo ceno. »Naša dolžnost je, da prihodnjim generacijam zapustimo več svobode, veselja do življenja, varnosti, priložnosti in miru, kot smo jih podedovali sami,« je sklenil ter izrazil željo, da bi Slovenija tudi v prihodnje ostala svobodna in suverena domovina.

Predsednica države: Suverenost nam daje pravico in nalaga odgovornost

Samostojna Slovenija je plod večstoletnih prizadevanj slovenskega naroda, poguma in žrtvovanja številnih generacij ter enotnosti v prelomnih trenutkih osamosvajanja, pa je v poslanici ob prazniku zapisala predsednica države Nataša Pirc Musar, ki se sicer državne proslave v Kopru zaradi nestrinjanja z nekaterimi potezami vlade ni udeležila. »Ljudje različnih generacij, prepričanj in življenjskih poti smo se združili v odločenosti, da želimo o svoji prihodnosti odločati sami,« je sporočila v poslanici.

Gradnja pravične, varne in solidarne družbe

Ob tem je opozorila tudi na odgovornost, ki jo prinaša samostojnost: »Suverenost nam daje pravico, da o svoji prihodnosti odločamo sami, hkrati pa nam nalaga odgovornost, da gradimo pravično, varno in solidarno družbo, jo varujemo ter prispevamo k miru in stabilnosti v svetu.« Zgodovinski spomin moramo ohranjati s spoštovanjem do vseh, ki so prispevali k slovenski samostojnosti, ter z dejanji, ki krepijo solidarnost, sodelovanje in blaginjo vseh prebivalcev Slovenije.