Da bo jutrišnje izredno zasedanje članic Nata v Bruslju eno najpomembnejših srečanj zadnjega desetletja, je poudaril Janez Janša in dodal, da Ukrajina potrebuje upanje, sodobno orožje, denar in humanitarno pomoč, Nato pa bi moral poskrbeti za prvo dvoje. »Upanje in moderno orožje sta pomembna, obenem pa moramo krepiti vzhodno krilo Nata in pokazati Rusiji in predsedniku Vladimirju Putinu, da Nato ni zgolj stranski igralec,« je dejal predsednik vlade.

Pomembnost sankcij

Po njegovem so, kot uči zgodovina, sankcije zelo pomembne, ker ošibijo agresijo. »Ne spomnim pa se, da bi kdaj v zgodovini takoj ustavile vojno. Ta čas lahko ruske tanke ustavijo le orožje in Ukrajinci. Zaradi sankcij bodo Rusi postali šibkejši, storiti pa moramo vse za pomoč Ukrajincem, da postanejo močnejši,« je izpostavil Janša in dodal, da morajo sankcije najprej vplivati na rusko vojno mašinerijo.

Mirovna misija

Na vprašanje, ali se zavzema za mirovno misijo, je premier odgovoril, da poznamo mirovne misije, ki mir ohranjajo, in misije, ki ga vzpostavijo – za mirovno misijo, ki ohranja mir, bi bilo treba najprej mir vzpostaviti, kar bi bila vsaka prekinitev ognja. »Trenutno stanje ni takšno. A ob obisku Kijeva smo videli močno odločenost Ukrajincev, da se borijo in zmagajo, mi pa jim moramo pomagati z orožjem. Šele ko se bodo Ukrajinci ubranili, bomo lahko govorili tudi o resni mirovni misiji za ohranjanje miru.«

O grožnjah z jedrskim orožjem

Za mirovno misijo potrebujemo mir, ki ga je treba varovati, a še nismo tam, je ponovil Janša in podčrtal, da je Nato edina organizacija, sposobna opravljati pravo mirovno misijo. O ruskih grožnjah z uporabo jedrskega orožja meni, da ne bodo uresničene, saj bi bila to pot brez vrnitve. »Rusija s tem zlahka grozi Evropi, še vedno pa sem prepričan, da to ni mogoč scenarij. Situacijo moramo videti takšno, kot je, in ne takšne, kot jo želijo prikazati Rusi,« je povedal predsednik vlade.

Sporočilo, da niso pozabljeni

Zakaj so trije evropski voditelji, tudi Janša, minuli teden šli v Kijev, če pa bi lahko opravili le telefonski klic? Janša je odvrnil, da je zelo enostavno in brez tveganja poklicati, toda pred 30 leti je bila Slovenija v enakem položaju ob napadu JLA, ko nas ni prišel nihče podpret. »Vemo, kako se počutijo v ukrajinski vladi. Tja smo jim šli dati upanje in sporočilo, da niso pozabljeni in da verjamemo vanje, prinesli smo jim tudi osnutek načrta OECD, kako Ukrajini pomagati pri obnovi po vojni,« je dejal Janša.

Pomen ZDA

Bi moral tudi ameriški predsednik Joe Biden v Kijev? »Da gre predsednik ZDA na vojno območje, je precej bolj pomembno, kot da gredo tja trije premierji iz Evrope. Vemo, kakšen je pomen ZDA in tam sprejetih odločitev. Zdaj, ko je Zahod enoten v obsodbi agresije in podpori Ukrajine, tudi vemo, da smo dovolj močni, da lahko zaustavimo to vojno in agresijo in zagotovimo mir. V Evropi smo zadnja desetletja zanemarjali varnostno situacijo in zdaj potrebujemo ZDA bolj kot kdaj koli prej od padca berlinskega zidu dalje,« je zaključil Janez Janša.

O diplomatski misiji

Je pa premier danes pojasnil, da bo diplomatska misija, ki jo bo Slovenija napotila v Ukrajino, delovala na ravni odpravnika poslov in s polnimi pooblastili za čas tamkajšnjih urgentnih razmer. Kdo bo odpravnik poslov, Janša ni razkril. »Takoj po objavljenem pozivu smo dobili prijave prostovoljcev z različnih resorjev z izkušnjami, saj so tam že delovali,« je poudaril predsednik vlade, ki je že v nedeljo napovedal, da bo Slovenija predvidoma ta teden v Ukrajino poslala diplomatskega predstavnika z ekipo.

Začasni odpravnik poslov

Z ministrstva za zunanje zadeve pa so sporočili, da Slovenija pošilja v Kijev začasnega odpravnika poslov, ki bo tam »na podlagi razmer opravljal diplomatske naloge na načine in po postopkih, zapisanih v zakonu o zunanjih zadevah.« Na poročanje medijev, da naj bi Slovenija v Ukrajino poslala ekipo diplomatov prostovoljcev z ministrstva za obrambo, pa so zapisali, da zakon o zunanjih zadevah ne predvideva oborožene vojaške diplomatske misije.