Foto: Reuters

Avstralija, Čile, Kalifornija – na različnih delih sveta se pripravlja zakonodaja, ki duhovnike obvezuje, da v primeru spolne zlorabe civilnim oblastem naznanijo storilce, tudi če so zanje izvedeli med spovedjo. Obvezno poročanje o zlorabah sprejema in pozdravlja tudi Cerkev (motu proprio Vi ste luč sveta papeža Frančiška duhovnikom zapoveduje poročanje predstojnikom), a ne v primeru spovedne molčečnosti. Pravo večine držav spoštuje pravico katoliških duhovnikov, da ohranijo zaupnost spovedi (podobno kot zaupnost med stranko in odvetnikom). Po zakonodaji, ki je že sprejeta v dveh avstralskih zveznih državah, v zadnjih fazah pa je v Čilu in Kaliforniji, pa bodo lahko zato prejeli visoke denarne ali zaporne kazni. Po drugi strani zavestna kršitev spovedne molčečnosti pomeni izobčenje iz Cerkve. P. Pius Pietrzyk, strokovnjak za civilno in kanonsko pravo iz Kalifornije, je prepričan, da s tem države dejansko onemogočajo enega od temeljnih delov katoliške vere in kršijo ustavno načelo svobodnega izvajanja religije.

Vprašljive koristi

Številni opozarjajo, da gre za ukrep, ki je namenjen samo zbiranju političnih točk in nima dejanskih učinkov za večjo zaščito otrok. Psiholog mons. Stephen J. Rossetti pravi, da se pedofili redko spovejo svojih dejanj: »Živijo v globokem zanikanju, da je njihovo ravnanje zloraba otrok. … Tega nikoli ne prinesejo v spovednico.« Poleg tega je spoved pogosto anonimna. Duhovniki se bojijo, da bi se spoved spremenila v zasliševanje in tako izgubila svojo zakramentalno naravo. Vsak dvom v popolno zaupnost izrečenega je hud udarec za zakrament sprave. Še več, James Parker, tudi sam žrtev spolne zlorabe iz Avstralije, je za The Catholic Weekly zapisal, da ogrožanje spovedne molčečnosti najbolj škodi prav žrtvam. Spoved jim v številnih primerih omogoča prvi prostor za izpoved o zlorabah, preden se odločijo za naznanitev civilnim ali cerkvenim oblastem.

Spovedna molčečnost je nedotakljiva

Na dogajanje se je odzval tudi Vatikan. Apostolska penitenciarija je izdala dokument, ki je odločno potrdil absolutno nedotakljivost spovedne molčečnosti brez izjem. Nastal je na pobudo papeža Frančiška, ki je marca na tečaju spovedovanja poudaril, da zaupni podatki, ki jih duhovnik dobi med spovedjo ali duhovnim spremljanjem, nikoli ne smejo vplivati na njegove odločitve na zunanjem področju. Dokument izhaja iz družbenega stanja, ki teži k javni dostopnosti vsega, kar je veljalo za zasebno. Pritisk se kaže tudi v poskusih držav, da bi vsilile zakone v nasprotju z versko svobodo. Vodja penitenciarije, kardinal Mauro Piacenza, vidi v tem negativni predsodek proti Cerkvi, ki vodi v prepričanje, da bi se ta morala prilagoditi državni zakonodaji. Zaupnost spovedi izhaja iz svetosti zakra­menta, saj spovednik v njem deluje kot Kristusov namestnik, zato je Cerkev ne more spreminjati. Duhovnik lahko spodbudi zločinca, naj se sam preda civilnim oblastem, vendar to ne sme biti pogoj za odvezo. Po drugi strani mora žrtvam predstaviti njihove pravice in pravne poti, da naznanijo storilca in dosežejo pravico. Podobna zaupnost je tudi del duhovnega spremljanja in molčečnosti, ki spremlja delo nekaterih uradnikov in spada pod t. i. papeško skrivnost.

Davek za zlorabe ali izgovor za marginalizacijo?

Kardinal Piacenza je poudaril, da dokument na noben način ne opravičuje ali tolerira gnusnih primerov zlorab. Preprečevanje zlorab z obveznim poročanjem in spoved sta dve dobrini, ki imata vsaka svoje dobre družbene učinke, poudarja profesorica prava Mary Graw Leary, specializirana za področje zlorab: »Ko se te dobrine zaradi okoliščin znajdejo med seboj v konfliktu, imamo zelo težak problem.« P. Ronald Kunkel iz Illinoisa poudarja, da je Cerkev s krizo zlorab močno ranila svoj ugled in verodostojnost in s tem tudi spovedno molčečnost izpostavila pritiskom družbe in države. Vendar meni, »da je v veliko primerih to postalo izgovor za nadaljnjo marginalizacijo Cerkve«. Stoletja stara zaupnost med spovednikom in spovedancem je ogrožena, a je tudi odpor močan. Nadškof iz Sydneyja Anthony Fisher zatrjuje, da »bodo duhovniki raje prenesli kazen ali celo mučeništvo, kot da bi prelomili spovedno molčečnost«.

Rok Blažič

Prispevek je objavljen v novi številki Družine.