Prvi dan obiska v znamenju srečanj

Prvi dan obiska se je p. Arturo Sosa najprej srečal s slovenskimi jezuiti: srečanju, med katerim je spregovoril o splošnem stanju Družbe Jezusove in drugih za poslanstvo jezuitov pomembnih vprašanjih, je sledilo skupno obhajanje svete maše, ki jo je vodil pater general.

Sledilo je srečanje z ljubljanskim nadškofom metropolitom msgr. Stanislavom Zoretom in zatem z apostolskim nuncijem msgr. Luigijem Biancom. Zvečer se je v Arrupejevi dvorani Jezuitskega kolegija p. Arturo Sosa srečal še s tukajšnjimi sodelavci in prijatelji jezuitov.

P. Arturo Sosa in p. Miran Žvanut ob srečanju s sodelavci in prijatelji jezuitov. FOTO: T. P. J.  

Ključno sodelovanje z laiki 

Sodelovanje z laiki in laikinjami je ključni element za napredovanje poslanstva jezuitov v državah, kjer delujejo. Številni laični sodelavci, poučeni v ignacijanski duhovnosti, pristno utelešajo in prenašajo jezuitske vrednote. Skupna duhovna podlaga pomaga ustvarjati enoten občutek poslanstva in spodbuja globlji občutek vključenosti vanj, so jezuiti zapisali v sporočilu za javnost. V slovenski provinci se jezuiti posvečajo pastoralni oskrbi, delu z mladimi, izobraževanju, posebej prepoznavni so kot voditelji osebno spremljanih duhovnih vaj v tišini, stebru ignacijanske duhovnosti.

FOTO: p. Ivan Rampre

Slovesna maša ob častitljivi obletnici

Osrednji sobotni dogodek praznovanja 100. obletnice blagoslova stavbe Doma duhovnih vaj – današnjega Ignacijevega doma duhovnosti je bila slovesna sveta maša, ki jo je ob somaševanju patra generala, patra delegata in slovenskih sobratov jezuitov v cerkvi sv. Jožefa daroval provincial pater Miran Žvanut. Pater general Arturo Sosa je v pridigi izrazil veselje nad številnimi srečanji, predvsem tudi nad tem ob Gospodovem oltarju. Izpostavil je, kako bistveno je, da v središče svojega življenja postavimo odnos z Jezusom Kristusom: »Sveti Ignacij je vedno vztrajal pri pomembnosti človeških darov in sredstev, a jih je vedno imel za 'drugotne' v primerjavi z nadnaravnimi in duhovnimi darovi ter sredstvi.«

FOTO: p. Ivan Rampre

Pomen duhovnih vaj in njim namenjenega doma

Naša podpora in bližina moškim in ženskam današnjega časa mora biti globoko zakoreninjena v Jezusovem »načinu ravnanja«. Ob tem je spregovoril o posebnosti ignacijanskega pristopa, ki ga navdihuje Kristus »v našem prijateljstvu in bližini z obrobnimi, s katerimi si delimo upanje, skrbi, veselje in bolečino; navdihuje ga pozitiven pogled na svet, ki izhaja iz naše ignacijanske duhovnosti, zlasti iz duhovnih vaj sv. Ignacija«. Dodal je, da »ni naključje, da je bilo to apostolsko delo v slovenski provinci močna točka in pobuda, ki je oživljalo Cerkev ter služilo duhovnikom, redovnikom in redovnicam, laikom in laikinjam v stoletnem srečevanju z Gospodom ter pomagalo preživeti zgodovinske valove vojn in totalitarnega režima.«

P. Arturo Sosa med pridigo. FOTO: p. Ivan Rampre

Kakor vdih in izdih v procesu dihanja

Dvojni pomen doma duhovnih vaj je ponazoril z dvojnim gibanjem dihanja; kakor vdih in izdih je po eni strani kraj umika za srečanje z Gospodom – je »kraj, kjer 'se naužijemo zraka'« –, vendar ni »samostan«, katerega namen je predvsem molitev in kontemplacija: »Tisti, ki se udeležujejo duhovnih vaj, so povabljeni, da se po srečanju z Gospodom in resnem premisleku o svojem življenju ponovno potopijo v svet, da bi bolje 'ljubili in služili' v konkretnih okoliščinah lastne zgodovine.«

Pridigo p. Artura Sose je prevajal p. Miran Žvanut. FOTO: p. Ivan Rampre

Služenje v veri, prizadevanje za pravičnost

Poudaril je tesno povezanost služenja v veri in spodbujanjem pravičnosti ter dejal, da se pri tem ne moremo se omejiti na naša »sveta območja«, na »stransko vlogo« Cerkve, umaknjene v »zakristijo«.

Pozdrav miru. FOTO: p. Ivan Rampre

Laike je povabil, naj pomagajo krepiti apostolsko tkivo Slovenske province Družbe Jezusove. Ob tem je na god sv. Korejskih mučencev spomnil, da so najmočnejše in najbolj dinamične korejske katoliške skupnosti do prihoda prve francoske misije leta 1836 vodili skoraj izključno laiki, moški in ženske. Med 103, ki so bili leta 1984 kanonizirani, je kar 92 laikov.

Predstavitev, ki je sledila maši, so glasbeno sooblikovali p. Damjan Ristič ter Simon in Ela Perovnik. FOTO: p. Ivan Rampre

Živa in dejavna Božja prisotnost

Po maši je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti Sonja Pungertnik spregovorila o boleči zgodovini Doma duhovnih vaj, ki v času po drugi svetovni vojni ni bil v službi življenja. A kar živimo v veri, obrodi sad; tako je tudi Ignacijev dom duhovnosti ob veri mnogih, ki niso obupali, znova postal kraj Božjega blagoslova. 

Ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti Sonja Pungertnik. FOTO: Ivan Rampre

Kako in na kakšne zelo konkretne načine to doživljajo udeleženci osebno spremljanih duhovnih vaj v tišini, smo izvedeli iz njihovih pričevanj, ki sta jih v okviru krajše kulturno obarvane predstavitve ob glasbeni spremljavi Simona in Ele Perovnik prebirala Alenka Höfferle Felc in Matjaž Merljak.

Alenka Höfferle Felc. FOTO: p. Ivan Rampre

Iz boleče zgodovine prerojeni biser

Obiskovalci so si nato lahko ogledali prostore Ignacijevega doma duhovnosti, razstavo o zgodovini Doma duhovnih vaj, ki je na ogled v pritličju, ter dokumentarno-duhovno navdihujoč film o stoletni zgodovini znamenja te posebne jezuitske prisotnosti v slovenski prestolnici. Srečanje se je nadaljevalo na vrtu Ignacijevega doma.

Matjaž Merljak. FOTO: p. Ivan Rampre

Dom duhovnih vaj je eno izmed prvih del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani in ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Takoj ob vstopu v dom je kapela Božjega usmiljenja in nedolžnih otrok, ki spominja na bridko zgodovino te stavbe v času pred slovensko osamosvojitvijo. Poleg sodobno urejenih sob za udeležence duhovnih vaj in druge goste je v tretjem nadstropju tudi biser sodobne sakralne arhitekture, kapela Našega Gospoda, urejena po načrtih Roberta Dolinarja.

Vodilna misel ustanovitelja jezuitov. FOTO: p. Ivan Rampre

1/16