»Prišli smo s svojimi slabostmi in tegobami po tolažbo, s prošnjo za zdravje za dušo in telo, da bi nas to srečanje utrdilo v veri, da bi zmogli izpolnjevati Božjo voljo tudi, kadar to ni lahko. Prišli smo, da bi dobili novo voljo do življenja in ga osmislili tudi v bolezni in invalidnosti.«

Tako je v soboto, 28. avgusta, bolnike, invalide in starejše ter njihove spremljevalce, ki so poromali v osrednje Marijino svetišče na Zaplazu, pri slovesni maši nagovoril apostolski administrator in upokojeni novomeški škof Andrej Glavan. Romanje je pripravila škofijska Karitas s predsednikom Cirilom Murnom na čelu in mladimi, ki so bili v pomoč. Bogoslužje je lepšalo ljudsko petje ob organistu Mateju Burgerju, solistki Kristini Kastelic in vodenju župnika in rektorja svetišča Marka Japlja. Že med molitveno uro in nato med mašo je bila priložnost za spoved kot priprava na prejem bolniškega maziljenja.

O njegovi učinkovitosti je po maši posebej za naš tednik spregovoril bolniški duhovnik p. Marko Novak. Je eden redkih, če ne celo edini v Sloveniji, ki je imel v vseh treh dosedanjih valovih epidemije dostop (v vsej zaščitni opravi) tudi na intenzivni covidni oddelek v bolnišnici Novo mesto. Podeljeval je bolniško maziljenje in le duhovno obhajilo. Veliko doživetje pa je bilo, ko mu je neka žena iz Bele krajine kasneje sporočila in se zahvalila: »Moj mož je okreval, doma je in dobro!« Sicer je bila po pričevanju Novaka največja bolečina hospitaliziranih covidnih bolnikov osamljenost.

Zato so bile v veliko spodbudo besede škofa Glavana v pridigi: »In vendar v luči vere vemo, da je Jezus naš sopotnik in trpin prav v vsaki stiski. V getsemanskem vrtu je doživljal stiske vseh ljudi. Zato nobene solze ne potočimo sami in nobene ne potočimo zaman. S trpljenjem nas je odrešil in z njim lahko pri odrešenju sodelujemo tudi mi, če sprejmemo trpljenje kot njegov objem in ga spremenimo v blagoslov.«

Istega dne so po letu dni premora bolni, invalidi in starejši znova poromali tudi v romarsko cerkev Device Marije v Puščavi na Pohorju. Lepo obiskana srečanja na zadnjo soboto v mesecu avgustu je uvedel pokojni puščavski župnik Jože Tovšak. Ob nadškofu Alojziju Cviklu sta somaševala župnijski upravitelj Robi Senčar in nadškofov tajnik. Tudi nadškof Cvikl, ki je z duhovnikoma med mašo podelil bolniško maziljenje, je v pridigi poudaril zdravilnost tega zakramenta. Po njegovih besedah z njim namreč začutimo, da je Bog ljubezen. »Vsakokrat, ko prejme ta zakrament, Gospod Jezus postane blizu tistemu, ki trpi, je težko bolan ali ostarel. Po zakramentu sv. maziljenja nam Jezus razodeva, da mu pripadamo in da nas nič ne more ločiti od njega.« Vse pa je nadškof povabil: »Danes smo zbrani tukaj pri puščavski Materi Božji, zato jo lahko prosimo, da nam pomaga, da bomo darove, ki smo jih prejeli, delili z bližnjim, še posebej s tistimi, ki jih tarejo bolezni, stiske, skrbi in raznovrstne preizkušnje, tako bomo živeli kot bratje in sestre, ki so pozorni na potrebe bližnjih in se razdajajo z velikodušnim in čutečim srcem.«