Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Josip Lesar in Hrovača v knjigi

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 09. 12. 2023 / 12:05
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 02.04.2024 / 10:52
Ustavi predvajanje Nalaganje
Josip Lesar in Hrovača v knjigi
Hrovača, ilustracija Sara Koncilja.

Josip Lesar in Hrovača v knjigi

V Hrovači pri Ribnici so izdali etnološko knjigo o kraju, ki jo je leta 1950 v daljni Argentini napisal rojak Josip Lesar, po vojni politični begunec iz Slovenije.

Predstavitev knjige Josipa Lesarja v Škrabčevi domačiji v Hrovači 1. decembra 2023. Od leve: povezovalka prireditve Maruša Prelesnik Zdešar, vnukinja Josipa Lesarja Ana Maria Gaser, Domen Češarek in Kristjan Kozina. FOTO: Neja Golež

Knjiga Josipa Lesarja Hrvača. Opis gospodarske strukture kmečke vasi je za Hrovačo pri Ribnici izjemno pomembna, saj ima le malo krajev (vasi) knjigo, v kateri bi nekdo tako natančno opisal etnološko podobo kraja oziroma »gospodarsko strukturo tipične kmečke vasi zahodnega dela Dolenjske približno v letu 1910«, kot je v uvodu zapisal Lesar.

Josip Lesar

Kdo je bil pravnik Josip Lesar?

Kdo je bil Josip Lesar? Rodil se je v Hrovači (domačini ji rečejo Hrvača) leta 1901, ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici (1907–1913), jeseni 1913 pa je začel obiskovati škofijsko gimnazijo v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Leta 1917 mu je umrl oče (med vojno je moral prevažati les za avstrijsko vojsko, kar je bilo silno garanje), leta 1918 pa med epidemijo španske gripe še mati. Po maturi je začel študirati pravo, po študiju se je leta 1926 zaposlil v notarski pisarni dr. Grobelnika v Ribnici. Leta 1930 se je poročil in leta 1934 postal notar v Brežicah. Tam je postal vidni član SLS in tudi politični vodja v okraju. Ko so Brežice aprila 1941 zasedli Nemci, se je z družino (žena in dva otroka) umaknil v rojstno Ribnico, nato pa v Ljubljano.

5. maja 1945 se je z družino umaknil iz Slovenije, na Koroško, od tam že po treh dneh v Videm, Monigo ter v begunski taborišči Servigliano in Senigallia. V slednji je vodil prehrano. 5. maja 1948 se je z družino preko Nemčije z ladjo preselil v Argentino. V Argentini mu študija prava niso priznali. Kmalu je dobil delo kot uradnik na ministrstvu za javna dela, kjer je delal do upokojitve.

Podiranjem ladje stare cerkve sv. Trojice v Hrovači leta 1908. VIR: knjiga

Domači kraj je daleč v tujini nosil globoko v spominu

Lesar je domači kraj daleč v tujini nosil globoko v spominu. V dveh letih bivanja v Argentini je že končal razmeroma obširen etnološki opis o gospodarskem življenju v Hrovači okoli leta 1910. Umrl je eno leto po ženini smrti, 4. novembra 1984.

Med drugo svetovno vojno je delal seznam vasi, hiš, gospodarskih stavb po različnih občinah na območju Dolenjske, Bele krajine, Ljubljane in okolice, ki so jih požgali ali okupator ali partizani. Originalne zapiske o tem je, potem ko se je po vojni umaknil na Koroško, od tam v Italijo in kasneje v Argentino, odnesel s seboj in jih nekaj desetletij kasneje strnil v zvezek.

Nova stavba cerkve sv. Trojice v Hrovači leta 1909. FOTO: Karol Kersnič

Seznam požganih vasi je edinstven dokument

Lesarjev seznam požganih vasi med drugo svetovno vojno na območju takratnih občin Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Novo mesto, Grosuplje, Litija, Trebnje, Metlika, Ljubljana (Center, Moste-Polje, Šiška, Rudnik), Kamnik in Domžale je edinstven dokument, iz katerega je razvidna razsežnost okupatorjevega in komunističnega nasilja. Iz njega izvemo, da so med drugo svetovno vojno na območju občine Ribnica požgali in porušili 229 hiš, 306 gospodarskih poslopij, sedem šolskih stavb, štiri žage, dva mlina, en grad, en prosvetni dom in en gasilski dom. V občini Grosuplje so popolnoma požgali 14 naselij in delno požgali 35 naselij, na območju Litije so uničili 414 domačij. Nemci so izselili prebivalce iz 34 naselij. Iz seznama je razvidno tudi, kdo je požig stavb oziroma vasi povzročil.

Lesarjeve originalne zapiske, kot tudi zvezek, ki je zdaj v digitalni obliki dostopen zainteresirani javnosti, hrani Študijski center za narodno spravo.

Ribniški dekan Anton Skubic.

Anton Skubic: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine

Toda Josip Lesar je z izjemno prizadevnostjo poskrbel za še en veliki projekt. Ker je vedel za veliko delo ribniškega dekana Antona Skubica, ki je umrl leta 1940, pred tem pa zbiral in pisal zgodovino ribniške župnije, je uspel besedilo dobiti v Argentino. To v času komunističnega režima v 50. letih nikakor ni bilo enostavno.

Znanca duhovnika Franca Frica je leta 1958 prosil, da mu pri tem pomaga. Ker originalnega besedila niso mogli pošiljati v oddaljeno Argentino, je Fric poskrbel, da so ga pretipkali. V več delih je nato potovali do Lesarja. Ta je v izjemno obširno besedilo nato vložil veliko svojega časa, saj ga je korigiral, dopolnil z novejšimi podatki, pripravil za tisk, napisal uvod (leta 1975) in za natis pridobil pri rojakih mecene. Tako rekoč v samozaložbi je izdal 786 strani debelo knjigo Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine (Buenos Aires, 1976), ki je za nameček še bogato ilustrirana in natisnjena na kakovostnem papirju.

Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, 786 strani, Buenos Aires, 1976.

Predstavitev knjige v Škrabčevi domačiji v Hrovači

Knjigo Josipa Lesarja Hrvača. Opis gospodarske strukture kmečke vasi, izdalo jo je Vaško etnološko društvo Hrovača, so predstavili 1. decembra 2023 v Škrabčevi domačiji v Hrovači.

Pogovor ob predstavitvi knjige Josipa Lesarja. Od leve: Ana Maria Gaser, Domen Češarek in Kristjan Kozina. FOTO: Neja Golež

Odziv Hrovačanov in drugih Ribničanov, ki so spremljali nastajanje knjige, je bil lep, dvorana Škrabčeve domačije se je napolnila. Med številnimi gosti so s svojo prisotnostjo počastili spomin na domoljubnega »hr'vaškega« notarja ribniški župnik Anton Berčan, v imenu občine Ribnica, glavnega pokrovitelja izdaje knjige, podžupan Ribnice Vojko Štanfelj s soprogo Edo, prisotni so bili tudi drugi podporniki izdaje knjige, med njimi Leon Jakšič, Vera Lesar in Peter Tanko.

Prireditev je povezovala Maruša Prelesnik Zdešar iz Vaškega etnološkega turističnega društva Hrovača, ki je z Blažem Zdešarjem v imenu društva prevzela založniško skrb za izid knjige in za njeno javno predstavitev.

Nastop gledališke skupine Radio Mlajko. FOTO: Neja Golež

Ana Maria Gaser, pobudnica izdaje knjige

Pobudnica izdaje knjige Ana Maria Gaser, vnukinja in varuhinja pisne zapuščine notarja Josipa Lesarja, je tipkopis Josipa Lesarja in uredniško delo po posredovanju Zalke Arnšek zaupala ribniškemu raziskovalcu Domnu Češarku, ki se je poglobil v besedilo, zbral in opisal slikovno gradivo, napisal uvod, poiskal sodelavce ter poskrbel za celovito in kakovostno knjižno izdajo. Lepo oblikovana knjiga je delo Petra Kuntariča, ilustracije Sare Koncilja ovenčajo platnice in posamezna poglavja, lekturo je opravila Tina Petrovič, korekture Metka Kljun, fotografije so prispevali Vera Lesar, Marta Nerat, Marija Lovšin in drugi vaščani, tiskala jo je tiskarna Eurografis, Maribor. Pri digitalizaciji originalnega besedila je sodeloval Marko Gaser. Knjigo dopolnjuje življenjepis Josipa Lesarja, ki ga je napisala Ana Maria Gaser na osnovi članka, ki je izšel v Svobodni Sloveniji v Argentini ob Lesarjevi 80. letnici in drugih pisnih virov.

Skupinski posnetek po prireditvi, sorodniki Josipa Lesarja, prijatelji, Hrovačani in drugi gosti. FOTO: Neja Golež

Ana Maria Gaser in Domen Češarek o nastajanju knjige

Ana Maria Gaser in raziskovalec Domen Češarek sta na predstavitvi v pogovoru s Kristjanom Kozino razkrila ozadje nastajanja knjige in osvetlila vsestranski lik ribniškega rojaka notarja Josipa Lesarja. Prireditvi so se z video prispevkom v spomin na starega, oziroma prastarega očeta, pridružili sorodniki iz Argentine. Slovesnosti se je s poslanim posnetkom in s spevom Slovenija v svetu v spomin na očeta, pravnika Božidarja Finka, in na notarja Josipa Lesarja, iz Argentine poklonil baritonist Marko Fink ter s tem obogatil večer. Gledališka skupina Radio Mlajku je v narečni govorici z ribniško šegavostjo predstavila avtorje projekta ter številne prigode, ki so spremljale nastajanje in izid knjige.

Po 73 se je na najbolj plemenit način vrnil med rojake

Večer je bil tako lep, da so se prisotni šele po par urah razšli, medtem ko je okoli vogalov Škrabčeve domačije bril močan veter, ki je prinesel spomine na čas, ko se je osemnajstletni Josip Lesar avgusta 1920 na belem konju in oblečen v slovensko narodno nošo s skupino konjenikov pridružil množici, ki je prisostvovala blagoslovitvi spominske plošče na rojstni hiši patra Stanislava Škrabca.

S to knjigo se je Josip Lesar po triinsedemdesetih letih nastanka etnografskega dela o domači vasi vrnil med rojake na najbolj plemenit način, tako, da jih je obdaril s svojo besedo in s spominom na življenje njihovih klenih prednikov pred več kot sto leti.

Kazalo vsebine
Knjigo se lahko naroči na naslovu: marusa@zdesar.si, 031 803 525

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh