Zapri
Iskanje

Jožef Pavlič: Dnevi mojih let

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 08. 12. 2021 / 09:58
Oznake: Družba
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 08.12.2021 / 15:41
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Jožef Pavlič: Dnevi mojih let

Jožef Pavlič: Dnevi mojih let
Jožef Pavlič
Jožef Pavlič se je rodil 16. junija 1951 v kmečki družini v Nasovčah št. 10 pri Komendi. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani teolog.

Kot urednik in časnikar je bil 38 let zaposlen pri katoliškem tedniku Družina. S številnimi prispevki je sodeloval tudi v Mavrici, Prenovi, Nedelji, Mohorjevem koledarju, Aplenci (Glasilu občine Komenda), Kamniškem občanu, Kamničanu/ki, Kamniškem zborniku in drugje.

Napisal je knjige in brošure: 100 let Gasilskega društva v Komendi, Hvala Vam, sveti oče!, V zarji stoletij, Viktorijan Demšar (z odborom), 10 let Turističnega društva Komenda in 20 let Turističnega društva Komenda, Portret svetnika v knjigi o papežu sv. Janezu XXIII., Moč ljubezni (o stricu škofu Jožefu Kvasu z bratrancem Maksom Ipavcem), knjigo meditacij Presečnice II in črtice Radostnice. Uredil je knjigo spominov rojaka duhovnika Maksimilijana Ocepka »Dni premišlja, ki so bili ...«.

Napisal je besedila za prospekte o Komendi, kartografu Ivanu Selanu, Petru Pavlu Glavarju, arhitektu Jožetu Plečniku, čebelarstvu v Komendi ter za zbornike Komenda, Občina Komenda in Zbornik občine Komenda (1998–2018).

Doslej so izšle štiri njegove pesniške zbirke: Nikoli brez upanja (2004), Živim (2006), Vodoravnice in navpičnice (2017) in Presečnice (2019).

Dnevi mojih let

Naslov knjige Dnevi mojih let je iz Psalma 90: »Dni naših let je sedemdeset let.« Povod zanj je bil avtorjev 70. rojstni dan.

V knjigi obuja spomine na rodni kmečki dom in otroška leta v njem, na šolanje v OŠ Komenda – Moste, na Gimnaziji Poljane in Teološki fakulteti v Ljubljani, na vojaščino, uredniško delo pri Družini, duhovna gibanja, romanja, pomembna srečanja in osebnosti.

Posebno poglavje posveča ženi Marti in štirim otrokom: Klemenu, Veroniki, Mariji in Barbari.

Enega izmed dvanajstih razdelkov namenja domači komendski župniji in občini; zadnjega pa svojemu velikemu vzorniku Petru Pavlu Glavarju.

Razdelke povezuje s svojimi pesmimi. »Pri pisanju sem se držal nasveta prijateljev: naj bo živo, pristno in zanimivo!«

Izgovorjena beseda mine, zapisana črka ostane

Izgovorjena beseda mine, zapisana črka ostane, so vedeli že stari Rimljani. Tega se je Jožef Pavlič kot dolgoletni urednik za Cerkev po svetu in časnikar pri Družini dobro zavedal.

»Zato sem spravljal, kar sem napisal. Še posebej tisto, kar sem objavljal drugje. Kar sem v Družini, imam vse shranjeno v številkah, ki so izhajale od moje zaposlitve pri katoliškem tedniku od 1. oktobra 1978 do upokojitve 30. septembra 2018.«

Shranjeno ima tudi to, kar sem objavljal v Mavrici, v reviji Prenova, občinskem listu Aplenca, Kamniških zbornikih in drugje.

Z raznovrstnim pisanjem je nadaljeval po upokojitvi. »Ob življenjskem jubileju se mi je porodila misel, zakaj ne bi iz mnoštva napisanega odbral najboljše za knjigo, temu pa dodal tudi tisto, čemur se je s takšno ljubeznijo in vztrajnostjo posvečala moja žena Marta, raziskavi mojega rodu po materini in očetovi strani.«

Vse je pristno povedano v dvanajstih tematsko in vsebinsko zaokroženih razdelkih od prve zgodbe iz otroštva do zadnjega zapisa o Petru Pavlu Glavarju, njegovem velikem življenjskem vzorniku.

Poleg ljudi ima rad tudi naravo. »Čeprav je bilo življenje na kmetih trdo, sta nam starša privzgojila ljubezen do narave, čut za lepo in dobro, občutek, kako je, če zares ljubiš in si ljubljen.

To z ženo Marto nadaljujeva pri najinih otrocih in vnukih. V zavesti in veliki odgovornosti, da živimo le enkrat, zato živimo polno, dejavno in ljubeče. Kadar nam je težko, pa potrkajmo na Jezusova in Marijina vrata in na vrata pravega prijatelja in tolažnika.

Tudi o tem govori ta knjiga. Da je vsako življenje neprecenljiv dar, vsak človek enkratna oseba in da smo za vsako dejanje odgovorni do sebe in drugih.«

Peter Pavel Glavar: Velikan srca in duha

Slovenska dramska literatura je od leta 2021 bogatejša za novo igro o Petru Pavlu Glavarju Velikan srca in duha, napisal in izdal v knjigi jo je Jožef Pavlič.

Kot tretja za igrama Najdenček in In povišal je nizke sledi prizadevanjem, da bi Glavarjevo osebnost, življenje in delo prikazali tudi na odru.

Igra Velikan srca in duha v desetih prizorih oz. dejanjih povzema celotno Glavarjevo življenje in delovanje v Komendi in na Lanšprežu. Temelji na zgodovinskih virih o njem.

Prvo in zadnje dejanje je posvečeno Glavarjevi vrnitvi v Komendo: prvi leta 1744 kot novomašnik, zadnji leta 2021 v duhu na 300. obletnico rojstnega dne, ko se ob srečevanjih s Komendčani spominja svojega nekdanjega dela pri njih, vidi, kaj je ostalo od tega, in to primerja s sodobnimi dosežki Komendčanov.

Vmes se vrstijo prizori z Glavarjevimi velikopoteznimi načrti v Komendi, ki jih je zasnoval že kot kaplan, predvsem pa župnik.

Med njimi izpraševanje župljanov iz znanja krščanskega nauka, močno želeni obisk pri očetu komendatorju baronu Petru Jakobu de Testaferratu v Rimu, polepšanje ter obogatitev župnijske cerkve z Jelovškovim lesenim glavnim oltarjem in prižnico, odhod leta 1766 na Lanšprež na Dolenjskem.

V Lanšprežu se je posvetil čebelarjenju in pisanju o njem, v oporoki pa se je izkazal z izredno dobrotljivostjo, ko je svoje premoženje namenil za izgradnjo bolnišnice v Komendi ter popolno oskrbo bolnikov v njej.

Jožef Pavlič

Radostnice

Knjiga Radostnice je predhodnica najnovejše Pavličeve knjige Dnevi mojih let. Kot že naslov pove, je avtor v njej zbral, kar naj bi bralca razveselilo, ga duhovno obogatilo in osrčilo v vsakodnevnih iskanjih, prizadevanjih in premagovanjih najrazličnejših težav ter ga seznanilo s tem, kar se je pomembnega dogajalo v zadnjih desetletjih v njegovi župniji in občini Komenda, po Sloveniji in svetu.

Knjigo je razdelil v sedem razdelkov: Pod rodnim krovom, V zavetju doma, Tebi, ljuba Komenda, Z romarsko palico v roki, Na braniku slovenstva, Na poti k drugemu, na poti k sebi in V primežu covida-19.

V prvem razdelku govori o rodni kmečki domačiji, v drugem o lastnem domu in družini v Suhadolah, v tretjem o pomembnih Komendčanih, posebej župnikih, ter svojem delovanju v kraju, v četrtem podrobno opisuje romanje v Medžugorje, v petem se žalosti ob premajhnem domoljubju Slovencev, spoštovanju samostojne države in pripravljenosti kaj več narediti zanjo, v šestem piše tudi o papežih sv. Janezu Pavlu II. in Benediktu XVI., v zadnjem kaj je med ljudmi povzročila pandemija covid-19.

Kaj Jožetu Pavliču pomeni dobra knjiga?

»Knjiga je bila moj prvi veliki korak v svet.

V mojem kmečkem rojstnem domu še hranijo staro omaro, polno najrazličnejših knjig, listov in revij izpred druge svetovne vojne. Ta omara je bila s podstrešjem vred zame

kot otroka najljubši kotiček. Velikokrat sem stikal po njej in vedno našel kaj zanimivega, kar mi je prebujalo domišljijo in me zvabljalo na čarobna potovanja. Najraje sem bral ob zimskih večerih za toplo kmečko pečjo ob borni svetlobi ene same žarnice v hiši.

Mama mi je odrezala velik kos doma pečenega kruha, oče je v peharju prinesel iz kleti jabolka z našega vrta. To je bilo moje kraljestvo.«

Pesniška zbirka Presečnice

Pesniška zbirka Jožefa Pavliča Presečnice (2019) vsebuje pesmi, ki jih je avtor ustvaril v zadnjih letih, zlasti od izdaje zbirke Vodoravnice in navpičnice leta 2017.

Razdeljena je na naslednje tematske enote: Človek in Bog, Moški in ženska, Človek in narava ter Človek in življenje. Tematske enote začenjajo verzi, ki nakazujejo pesnikovo smer razmišljanja.

V knjigi Presečnice II so objavljene meditacije

V knjigo Presečnice II. je urednica dr. Marjeta Humar uvrstila meditacije Jožefa Pavliča (enako že v prvi zbirki Presečnice).

Razvrstila jih je v tri vsebinske sklope: Bog – izhodišče in središče življenja, Pot – do samega sebe in soljudi ter Dom, domovina, zemlja – človek.

Avtor jih je ustvaril v zadnjih letih, zlasti od izdaje pesniške zbirke Vodoravnice in navpičnice leta 2017.

Jožefu Pavliču je, kot je pojasnil za Družino, meditacija posebej blizu tudi zaradi njegovega bivanja in vzgoje že v Malem semenišču, predvsem pa v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani.

K temu so ga zlasti nagibala jutranja premišljevanja pred mašo, ob duhovnih vajah in obnovah ter drugih priložnostih za duhovni dvig.

Največji del meditacij – prvi razdelek – obsega njegov odnos do Boga, Božjega Sina in ugotavljanja, kje je sam.

Knjige je Jožef Pavlič izdal v samozaložbi (Radostnice in Velikan srca in duha), pri Društvu sv. Jakob Kamnik (Presečnice in Presečnice II) in pri založbi Salve, Ljubljana (Dnevi mojih let). 

Dobijo se pri njem:

jozef_pavlic@t-2.net

01/8341 889; 031/275 484

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh