Na območju nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Staro sajmište v Beogradu naj bi v prihodnosti postavili spominsko obeležje tamkajšnjim judovskim in srbskim pravoslavnim žrtvam. Srbski pravoslavni patriarh Irinej je sredi tedna v Beogradu sprejel direktorja »Centra Simona Wiesenthala« iz Jeruzalema, Efraima Zuroffa, tema njunega pogovora pa je bila uresničitev načrtov za spominski center »Staro sajmište«, kot je poročala dunajska ustanova Pro Oriente. Zuroff se je pred tem že sestal z vodilnimi srbskimi politiki.

Pogovorov s patriarhom se je udeležil tudi škof iz Slavonije, Jovan Culibrk, ki vodi odbor za Jasenovac pri srbski pravoslavni škofovski konferenci. V Jasenovcu je bilo največje taborišče Neodvisne države Hrvaške.

V Starem Sajmištu – nekdanjem beograjskem sejemskem prostoru na levem bregu Save – je bilo od jeseni 1941 do avgusta 1944 nemško koncentraijsko taborišče. Število taboriščnikov zgodovinarji ocenjujejo na 40.000, med njimi pa so bili Srbi, protifašistični Hrvatje, judi in romi. Okoli četrtina jih je v taborišču umrla. Med umorjenimi je bilo skoraj celotno tedaj v Beogradu bivajoče judovsko prebivalstvo.

Sejemski prostor danes leži v Novem Beogradu, nekdanjem Zemunu. Odprt je bil leta 1938 v tedaj mogočnem futurističnem arhitekturnem slogu in je veljal za najsodobnejšega v Evropi. Po napadu Nemcev na Jugoslavijo je ta del mesta prešel v roke Neodvisne države Hrvaške. Nemška vojaška uprava je koncentracijsko taborišče uredila 28. oktobra 1941, pri čemer so hrvaške fašistične oblasti vztrajale, da morajo Nemci sami skrbeti za varovanje, »oskrbo« taborišča pa je prevzela »srbska vlada narodne rešitve« pod vodstvom generala Milana Nedića.

Sprva so v koncentracijsko taborišče na sejmišču odvedli večji del beograjskega judovskega prebivalstva. Beograjski judje so 8. decembra 1941 dobili poziv z grožnjo, da se morajo javiti na policiji in predati ključe svojih domov. Kasneje so na Staro sajmište privedli tudi številne pravoslavne Srbe, ki so bili osumljeni sodelovanja z različnimi uporniškimi gibanji.

Zaradi strašljivih življenjskih pogojev je v taborišču kmalu umrlo veliko judovskih taboriščnikov, predvsem otrok, žena in ostarelih. Leta 1942 do Nemci »uvedli« plinsko celico, predelano policijsko vozilo, v katerem so ljudi med vožnjo po beograjskem mestnem središču morili s plinom, tako da so izpuh speljali v kabino avtomobila.

Po letu 1945 je nekdanje sejmišče vedno bolj propadalo. Z izgradnjo »Spominskega centra Staro sajmište« naj bi temačno poglavje koncentracijskega taborišča znova priklicali v spomin, predvsem dejstvo, da je v Starem sajmištu umrla večina beograjskih judov, kar s dosedanjega spominskega obeležja ni razvidno.

Sajmište med nacističnimi koncentracijskimi taborišči predstavlja izjemo. Medtem ko so storilci večinoma poskušali morišča urejati na odročnih, težje dostopnih mestih, leži nekdanji sejemski prostor v samem središču Beograda.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia