Papež Frančišek je priznal junaške kreposti osmim posameznikom, med njimi tudi dvanajstletnemu italijanskemu dečku. Kot so ob koncu tedna sporočili iz Vatikana, so poleg mladega Italijana še dve osebi iz Italije, dve iz Francije ter po ena iz Čila, Nemčije in z Irske, in sicer pet redovnikov in dve laikinji.

Italijanski deček Silvio Dissegna je živel na severu Italije med leti 1967 in 1979. Bil je otrok kakor drugi, vesel in poln življenja, želel si je postati učitelj. Pri desetih letih je dobil pisalni stroj in prve besede, ki jih je natipkal, so bile namenjene njegovi materi: »Hvala ti, mama, ker si me rodila, ker si mi podarila življenje, ki je tako lepo! Zelo si želim živeti.« Leto kasneje je Silvio zbolel za kostnim rakom in tako se je začela njegova kalvarija, med katero pa Silvio ni nikoli izpustil iz rok rožnega venca. »Veliko moram povedati Jezusu in Mariji«, je zatrjeval. Svoje trpljenje je daroval za duhovnike, misijonarje, za zveličanje grešnikov in da bi bili vsi ljudje bratje. Vedel je, da ga ima Jezus rad in da ga pričakuje v raju.

Junaške kreposti so bile priznane še dvema Italijanoma. Prvi je duhovnik Raimondo Calcagno iz reda oratorijancev, ki je živel med leti 1888 in 1964, poznan pa je bil kot vzgojitelj. Svoje življenje je posvetil mladim, predvsem najrevnejšim. Želel je, da bi bili vedno veseli, predani Mariji in da bi živeli v ljubezni. Drugi častitljivi Božji služabnik italijanske narodnosti je Ildebrando Gregori (Alfredo Antonio), ki se je rodil leta 1894 in je umrl 1985. Bil je generalni opat silvestrinske kongregacije reda sv. Benedikta in ustanovitelj kongregacije benediktinskih sester varuhinj sv. obličja našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Sledijo trije redovniki: kapucin iz Čila Francisco Maximiano Valdés Subercaseaux, prvi škof mesta Osorno (1908-1982), irski jezuit John Sullivan (1861-1933) in Nemec Pelagio Saúter iz kongregacije najsvetejšega Odrešenika (1878-1961).

Papež je junaške kreposti priznal tudi dvema laikinjama, Jeanne Mance, po rodu iz Francije, ki pa je živela v Kanadi, kjer je ustanovila bolnišnico Hôtel-Dieu de Montreal (1606-1673), ter Marthi Louise Robin, prav tako Francozinji in ustanoviteljica združenja Foyers de Charité (1902-1981).

Vir: Radio Vatikan / Kathpress / M. M. Š.
Foto: splet