Veliki šmaren je največji Marijin praznik. Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike (prve omembe segajo pred 4. st. po Kristusu), je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do skromnih vaških in božjepotnih cerkvic – izpričujejo vero vrste rodov v Marijino vnebovzetje.

Pisna vira, ki poročata o Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio), sta t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije. K njima spadajo še številni spisi in druga dela pomembnih teologov iz prvih stoletij krščanstva, npr. sv. Janeza Damaščana, sv. Efrema Sirskega, sv. Epifanija in Timoteja Jeruzalemskega.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in zlasti božjepotnih cerkva in kapelic in tudi zato je veliki šmaren v naši verski tradiciji močno zakoreninjen. Katoliška in pravoslavna Cerkev praznik obhajata na isti dan.

V preteklosti so ljudje za veliki šmaren veliko romali. Romanja za praznik imajo globlji pomen, saj verujoče spominjajo, da ima naše zemeljsko potovanje cilj v nebesih.

Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.

Marijino vnebovzetje pomeni poklon krščanstva ženi, saj je Bog Marijo, mater in ženo, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Praznovanje velikega šmarna nas želi opomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot tudi duhovna plat, tako zemeljsko kot večno in da se oboje medsebojno prepleta. Po krščanski tradiciji velja prav nasprotno: ko se trudimo za zemeljski napredek, si s tem pripravljamo večno bivanje. Marijino vnebovzetje v nas poglablja upanje, saj nam v Mariji daje zgled, da želeni cilj bivanja pri Bogu lahko dosežemo tudi mi.