»Tvegamo nov genocid«: s temi besedami je vatikanska misijonska agencija Fides navedla izjavo (neznanega) cerkvenega opazovalca iz Jube, prestolnice Južnega Sudana. Mednarodna skupnost mora »nemudoma ukrepati, preden bo prepozno«. Neimenovani opazovalec izraža bojazen, da bo po dosedanjih spopadih s težkim orožjem prišlo do »pokolov pripadnikov nasprotnih si plemen«: »To smo že večkrat doživeli v drugih krajih Južnega Sudana v času državljanske vojne.«



V Jubi se vojaki predsednika Salve Kiira spopadajo z nekdanjimi pripadniki milice predsednikovega namestnika Rieka Macharja, ki so bili nasprotniki že v krvavi državljanski vojni od decembra 2013 do aprila 2016. Na podlagi mirovnih sporazumov je Machar znova prevzel položaj predsednikovega namestnika in ob tem v prestolnici zahteval osebno stražo s 1.500 vojaki. 8. julija, na predvečer pete obletnice neodvisnosti mlade države, so se vneli zadnji spopadi. Po medijskih poročilih je življenje izgubilo okoli tristo ljudi, spopadi pa se nadaljujejo. Priče po navedbah krajevne radijske postaje Tamazuj poročajo o »močnih eksplozijah« v najmanj štirih četrtih prestolnice.

Južni Sudan je pred natančno petimi leti, julija 2011, zahteval državno neodvisnost od Sudana. Kljub bogatim naravnim virom, predvsem nafti, je revščina v mladi državi izredno velika. Južni Sudan je že ob nastanku veljal za eno najrevnejših držav Afrike in tudi sveta, ta naziv pa v statistiki ohranja tudi po petih letih. Poleg tega državo prepredajo številni družbeni in politični spori. Od leta 2013 predsednik Salva Kiir bije krvavi boj s svojim izzivalcem Riekom Macharjem. Po podatkih Združenih narodov je v spopadih doslej umrlo že več kot 10.000 ljudi. Več milijonov jih je bilo pregnanih, mnoge ogroža huda lakota.

Zaradi težkega položaja v Južnem Sudanu niso predvidena slavja ob peti obletnici samostojnosti, je minuli konec tedna v pogovoru za Radio Vatikan poročal tamkajšnji katoliški nadškof Paulino Lukudo Loro. To ocenjuje kot modro odločitev predsednika. »Humanitarni položaj resnično ni ugoden«, je dejal Lukudo Loro. Predvsem zagotavljanje hrane predstavlja resnično veliko težavo. »Osnovna živila so skorajda nedostopna, cene na trgu rastejo, mnogi ubobožani ljudje si hrane ne morejo več privoščiti.« Pomoč iz tujine prihaja izredno počasi.

Vir: Kathpress
Foto: splet