Pokojni duhovnik je bil rojen aprila 1936 v Lipovcih, v Beltincih. Redovne zaobljube je v salezijanski družbi izpovedal avgusta 1954, večne zaobljube pa februarja 1963. Istega leta je bil posvečen v Ljubljani posvečen v duhovnika. 

Anton Horvat je leta 1963 prišel v Cerknico, nato pa je deloval po več krajih na Balkanu. Najprej je bil premeščen v Niš v Srbijo, nato je šest let služboval v Mužlji med verniki madžarske narodnosti, eno leto v Beogradu in še eno leto v Boki.  Po enoletnem delovanju v Škocjanu na Dolenjskem v letih 1979 in 1980 se je vrnil najprej v Vojvodino, nato pa na Karaburmo v Beograd. Leta 1994 se je vrnil v Slovenijo in najprej prevzel župnijo Tomišelj, nato pa v Dokležovju, kjer je leta 2013 obhajal zlato mašo. Preden se je ponovno vrnil v Cerknico, je bil pomočnik v Ankaranu. 

Ob njegovi 80-letnici so mu v Cerknici pripravili slovesnost, na kateri so povedali: "Uči nas in zvesto sedi v spovednici, pripravljen na naš obisk in v pomoč. Zelo rad se razgovori ob praznikih, nam osvetli lik svetnika, ki praznuje. Kljub temu, da se na pridigo ne pripravi, mu ne zmanjka besed, saj lahko govori tudi pol ure ali pa še več. Nikoli se mu ne mudi, ko moli, ko pa poje, mu besede kar hitijo iz grla in prehitevajo ena drugo." 

Leta 2023 je v domačih Lipovcih praznoval biserno mašo, 60-letnico duhovništva. Ob tej priložnosti je tedanji salezijanski inšpektor Marko Košnik ob bogatih življenjskih sledeh sobrata Antona predstavil kot zgled predanega duhovnika v zvestobi Kristusu in Cerkvi ter redovni družbi Don Boskovih salezijancev. Izpostavil je tri glavne misli: pripravljenost iti v neznano, moč za oznanjevanje in izpovedovanje vere ter predanost v Božjo voljo. 

Antonovo življenjsko vodilo je bilo mašniško geslo: »Najlepši dar, ki ga Bog more dati staršem, je sin duhovnik.«  

Letos aprila je praznoval 89 let in je bil s tem najstarejši salezijanec slovenske salezijanske inšpektorije. Nazadnje je bival v salezijanski skupnosti v Trsteniku, kjer je še vedno opravljal poslanstvo spovednika in se rad spominjal, kako so sobratje živeli v starih časih, ko je bilo vse precej drugače kot pa danes.

Gospod mu naj nakloni večni mir in pokoj, večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru. Amen.