Pri tem sta nagrajenki skrb za verouk prevzeli sami in ob tem s pomočjo domačih slovenskih duhovnikov premoščali razne ovire, ki so jima bile postavljene na poti.

S tem sta nagrajenki postali 35. dobitnici te nagrade. Ta je bila prvič podeljena leta 1976, ko so jo prejeli beneški duhovniki, ki so urejali revijo Dom. Nagrado so sprva podeljevali v Trstu, nato pa so ocenili, da nagrada pride k samim nagrajencem, na Goriško, Benečijo, v Kanalsko dolino ...

Demokrat, ki se je trudil za slovensko skupnost

Podeljena nagrada je poimenovana po tržaškem politiku in novinarju na tržaškem radiu Dušanu Černetu. Ta je tako tekom svojega političnega in novinarskega dela uveljavljal načela, kot so zvestoba slovenstvu, slovenskemu jeziku, krščanski etiki in demokraciji.

"Včasih, ko nismo bili vsi Slovenci navdušeni nad zahodnim tipom demokracije, je on odločno zagovarjal pluralizem in demokracijo," je v svojem nagovoru poudaril Igor Jevnikar, predsednik knjižnice Dušana Černeta. Ta v zadnjih desetletjih skrbno bedi nad dediščino njegovega dela.

Ko je namreč Černe leta 1975 precej nenadno umrl, so se njegovi prijatelji z radia in politične stranke odločili, da bodo njegovo ime ohranili in spodbujali tiste vrednote, v katere je verjel. Prav zato so tudi ustanovili po njem poimenovano nagrado.

Podeljevanje le te je sicer ob prelomu tisočletja desetletja zapadlo v precejšnjo krizo, toda trud sodelavcev, ki skrbijo za knjižnico Dušana Černeta, je bil tako močan, da se nagrada od leta 2015 znova podeljuje.

FOTO: Blaž Čermelj

Zahvala za dragoceno delo

Kot je v nagovoru pred podelitvijo nagrade poudaril predsednik Združenja don Evgen Blankin Igor Jelen, je nagrada predvsem zahvala nagrajenkama Aniti Bergnach in Vesni Jagodic za njuno dragoceno delo za vse, kar delata za njihove otroke. Ob tem je tako dejal: "Kar so pridobili s svetim obhajilom, z veroukom, katekizmom z vašo pobudo, mislim, da jim nihče ne bo mogel odvzeti. To ji bo ostalo za vedno. Zato bomo to skušali spodbujati še naprej in hvala Aniti in Vesni za vse, kar sta storili za naše otroke.

Svojevrstno zahvalo nagrajenkama je pomenila tudi prisotnost državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Ta je v svojem nagovoru poudarila, "da je prav da se Republika Slovenija Zavede svoje dolžnosti do Benečije, da se zaveda, da je treba končno pomagati temu, da se ustvarijo pogoji, da bodo mladi ljudje tukaj živeli in ustvarjali." Da bodo tisti, ki ljubijo te čudovite kraje, imeli možnost, da ostanejo doma.

"Ker ve dve sta iz svoje duhovnosti, iz svoje vere uspeli zgraditi konkretna dejanja, usmerjena k mladim ljudem, k njihovi vzgoji, razvoju. Tako nam je vajino delo navdih, obenem pa tudi zaveza", je še poudarila Humarjeva.

FOTO: Andrej Černic

Kar delamo, delamo z navdušenjem

Nagrajenka Vesna Jagodic, z veseljem in zadovoljstvom sprejemata to nagrado, ki je sicer nista pričakovali. Ob tem je dodala, da vse, kar delajo, delajo z navdušenjem, za beneške otroke ter za celotno skupnost. Kot šolnici namreč mislita, "da mora slovenščina vstopiti tudi izven šolskih prostorov: k športu, petju, glasbi in prav tako zakaj ne tudi k verouku."

Zahvala nagrajenk je ob tem šla tudi duhovniku msgr. Marinu Qualizzi, ki pride kljub visoki starosti vsako soboto še vedno maševat v Špeter. Tako bo tudi naslednjo soboto, ko bodo polnočnico slovesno obhajali ob 20. uri. In čeprav na dogodek ni mogel priti, sta se nagrajenki zahvalili tudi duhovniku Božu Zuanelli, ki je trenutno odgovoren za slovenski verouk in jih med urami verouka tudi večkrat obišče.

Nadaljevati izročilo čedermacev

Obenem pa sta se zahvalili tudi "vsem (že preminulim) čedermacem, ki so skrbeli za naš narod v tako težki preteklosti, temnih letih, temačnih časih, ko niso bili samo naši dušni pastirji, ampak tudi narodni buditelji."

"Potem bi se ob tej priložnosti rada spomnila vseh svojih rojakov v Benečiji, ki so na kakršen koli način morali prenašati različne vrste zatiranja. Ki so trpeli."

In to njihovo trpljenje je danes obrodilo bogate sadove, je izpostavila Anita Bergnach. "Zato bi lahko rekli, da če imamo danes tako bogato kulturno življenje v Benečiji, je prav to bogato kulturno življenje sad tega trpljenja našega naroda."

Ob tem je izpostavila verz iz pesmi pesnika Mateja Bora, ki je zapisal:

Kadar skozi gozdove zarjujejo viharji, se drevesa svojih korenin zavedo.

"Torej ti viharji, ki so razsajali po naših dolinah in hribih, so nekako obrodili sad. Ne smemo pozabiti na zadnjo pridigo kaplana Martina Čedermaca, ki v težkih razmerah, v katerih se je znašel slovenski narod, svetuje, naj ohranijo slovenski jezik kot lučko v svojih družinah. Potrebno je veliko dobre volje, potrpljenja in tudi to ni lahko."

"In ta pridiga, zadnja pridiga kaplana Martina Čedermaca je preroška. Kajti prav na koncu kaplan pravi, da bo prišel čas, ko bo usoda namenila pravico. Ko bo Bog naredil pravico. In tisti, ki so ponižani, bodo povišani. In prav to se je tudi zgodilo. Kajti danes se svojega jezika ne sramujemo in lahko govorimo slovensko," je bila na delo svojih predhodnikov ponosna Anita Bergnach.

Ali kot bi lahko bistvo tega večera povzeli z besedami msgr. Marina Qualizze, "kadar pridejo k maši otroci, se naša maša pomladi."

S tem tamkajšnje občestvo tako še vedno ostaja živo. V prihodnjem letu se bo tako na sveto obhajilo v slovenskem jeziku v Špetru pripravljalo osem otrok.

Kljub visoki starosti msgr. Marino Qualizza še vedno mašuje. FOTO: Blaž Čermelj