Založba Družina je tudi danes (v četrtek, 28. novembra) na Knjižnem sejmu gostila dva dogodka, med drugim je v popoldnevu na odru Foruma za obiskovalce Brane Senegačnik gostil dva od štirih prevajalcev Homerskih himen, Blaža Božiča in Laro Unuk.. Gre za prvi prevod zbirke antičnih pesmi neznanih avtorjev iz različnih obdobij.

Prevajalca Lara Unuk in Blaž Božič ter urednik knjige Brane Senegačnik (foto Ksenja Hočevar)


Senegačnik: "Tako naporno je bilo prevesti in izdati Homerske himne ..."
Da je knjiga obsežna in zanimiva po svoji vsebini, je v začetku dejal Brane Senegačnik in povedal zgodbo, kako je do nastanka knjige sploh prišlo. K njemu v kabinet na Filozofski fakulteti so prišli štirje študentje z idejo, da bi prevedli Homerske himne in če bi lahko našle prostor v zbirki Sidro založbe Družina, "Mamljiva ideja, hkrati pa me je takoj prešinila misel, da kljub temu, da so to izvrstni študentje, bo to izjemno zahteven zalogaj. Nič od tega še ni bilo doslej prevedno v slovenščino," je dejal urednik knjige Senegačnik. Ideja prevajalcev - poleg Blaža Božiča in Lare Unuk, sta prevajala še Blaž Zabel in Polonca Zupančič - je bila, da ne bi prevajali v slovenski tradiciji heksametrov, ampak v prostem verzu. "Če bi pisali knjigo o nastanku prevoda Homerskih himen, bi jo naslovili: Tako naporno je bilo ...," je ponazoril Senegačnik z grškim izrekom. Prevajalci so v času prevajanju živeli vsak na drugem koncu sveta, kar je je še otežilo okoliščine, saj se niso mogli ravno pogosto srečevati.





Nastajale so 12. stoletij - od 7. stoletja pred Kristusom do 5. stoletja po Kristusu
Homerske himne so besedila, katerih avtorji niso znani. "Da se imenujejo Homerske, je plod tradicije, plod tradicionalnih pojmovanj, pripisovanj," je dejal Senegačnik in povedal, da so himne nastajale v zelo širokem razponu: od 7. stoletja pred Kristusom do 5. stoletja po Kristusu, torej segajo na sam rob antike. Senegačnik je razložil, da v klasični dobi, poezije niso brali, ampak so jo poslušali, recitirali ob spremljavi glasbe. "Poezija je živela v ušesih in umu poslušalcev, živela je v besedah, ki so prihajale do poslušalcev iz ust rapsodov," je povedal Senegačnik. Zapisali so jih veliko pozneje, morda v času helenizma, ko je način pripovedovanja ugašal.



Triintrideset himen, najdaljša ima 580 verzov
Senegačnik je povedal, da je bilo teh himen v tistem času zagotovo veliko, ohranilo pa se jih je 33. "Njihov obseg je različne: najdaljša ima 580 verzov, kar je kot en spev Iliade, najkrajša ima samo tri verze. Kratke so sestavljene samo iz pozdrava in slovesa božanstvu, medtem ko imajo dolge himne vmes še zgodbo, pripoved o božanstvu v več sto verzih." In zakaj se imenujejo Homerske? "Ker so jih recitirali v sklopu daljših recitacij epske poezije. Poezije, ki pripoveduje o življenju grških junakov, poznamo jih iz Iliade in Odiseje. Na začetku teh pripovedi je običajno stala himna. Ko sta Iliada in Odiseja, ki so ju povezovali s Homerjem, ki so mu pripisali avtorstvo vse epske poezije, so začetke, torej himne, še vedno recitirali rapsodi, zato se jih je prijelo ime Homerske. Ne glede na to, koliko sploh imajo opraviti s Homerjem oziroma, ali je Homer sploh bil," je dejal Senegačnik.


V nadaljevanju sta prevajalca Božič in Unukova brala svoje prevode in jih razlagala. Z glasbo je pogovor obogatil Boris Šinigoj.



Fotografije: Ksenja Hočevar


Iz spremne besede k Homerskim himnam (knjige izide v prihodnjem mesecu) avtorja Braneta Senegačnika

Posamezne himne spremlja uvod

Za lažji vstop v pesem je pred vsako himno uvod, v katerem so skicirane njene osnovne značilnosti (tematika, zgradba in slog), pa tudi ozadje nastanka in včasih glavne poteze naslovnega božanstva in njegovega mita. Kadar je božanstvu posvečenih več himn, imajo skupen uvod, ki stoji pred tisto, ki je po tradicionalnem zaporedju prva od njih. Obsežne opombe pod črto pojasnjujejo imena in pojme v posameznih verzih, včasih pa omenjajo tudi tekstnokritična vprašanja in navajajo različne interpretacije in možnosti prevodov.

Kaj so homerske himne in kdaj so nastale?

Prevodom sledi spremna študija, ki prikazuje žanr homerskih himn, njihov izvor, družbeno vlogo, recepcijo in tradicijo, nastanek antične zbirke in njeno sodobno redakcijo. Študijo dopolnjujejo štirje dodatki, ki pojasnjujejo razne vidike ozadja, pomembnega za razumevanje te poezije. Prvi nosi naslov Kako datiramo homerske himne? in na kratko oriše problem časovnega umeščanja homerskih himn.

Miti in antični svet

Drugi posreduje Demetrin in Perzefonin mit v delih antične književnosti: slednjega je – drugače kot razvejano mitologijo naslovnih junakov ostalih dolgih himn – smiselno zajeti shematično, poleg tega pa njegova različica v himni kaže izrazita odstopanja od običajne oblike.

Tretji je daljša pregledna študija o elevzinskih misterijih, najpomembnejšem misterijskem kultu grškega in tudi antičnega sveta, ki ni zanimiv le kot verjetno ozadje Himne Demetri, temveč je pomemben tudi za splošno dojemanje grške religiozne mentalitete in s tem tudi himnične poezije. Knjiga se končuje s Slovarjem imen: v njem so zbrana lastna imena, ki jih srečamo v himnah, s kratko razlago in navedbo vseh mest, kjer se pojavijo. Vključeni so tudi vsi vzdevki in poetični opisi božanstev.

Dodatna besedila so v prvi vrsti namenjena temu, da bi iz različnih kotov osvetlila pesmi, poglobila njihovo razumevanje, olajšala in okrepila njihovo umetniško doživljanje; zaradi izčrpnosti pa utegnejo biti koristna tudi za bralca, ki ga zanima predvsem literarna, religiozna, kulturna in splošna zgodovina.

Ritmiziran prosti verz namesto heksametra

Prevajalci so se odločili za ritmizirani prosti verz. S tem so odstopili od močno uveljavljene prakse slovenjenja grškega heksametra s slovenskim heksametrom. V t. i. svetovnih jezikih že dolgo soobstajajo umetniško ambiciozne prepesnitve in analitično usmerjeni prevodi. Prevodi Homerskih himn želijo združevati oboje. Vsaj po tem drznem poskusu so nedvomno pesniški.

Več v videoposnetkih.

1. del:



2. del:



3. del:



Vikend z Družino na Slovenskem knjižnem sejmu:

PETEK, 29. NOVEMBRA:

* DEBATNA KAVARNA POGUMNO V SVOBODO:
ob 15. uri

Blessing Okoedion so pod pretvezo, da bo opravljala pošteno delo, pripeljali v Evropo, nato pa jo prisilili v prostitucijo. Kakšne so moderne oblike suženjstva in kako se lahko proti njim borimo? Strokovna sodelavka Karitas Suzana Čajić nam bo dala vpogled v svoj boj proti trgovini z ljudmi. Z njo in drugimi zanimivimi gosti se bo pogovarjala Barbara Kastelec.

Intervju z Blessing Okoedion si boste lahko prebrali tudi v novi številki revije Praznična.


* PISATELJSKI ODER SVETLOBNICA:
ob 19. uri

Založba Družina je že peto leto zapored razpisala nagradni natečaj za literarno nagrado svetlobnica, s katero želi spodbuditi izvirno slovensko leposlovje s področja romanopisja, poezije, dramatike ali literarne esejistike. Založba bo izbrano knjižno delo izdala in ga posebej promovirala v letu izida.

Predstavila bo nagrajenko Karmen Jenič in njen roman Orientiraj se po soncu.

SOBOTA, 30. NOVEMBRA:

* KULINARFEST HILDEGARDINO ZDRAVILSTVO OD A DO Ž:
ob 13.30

Starodavna sv. Hildegarda, nemška opatinja, imenovana tudi čudo 12. stoletja, je še danes odmevno ime v svetu zdravilstva. Spada med prve nemške naravoslovke in zdravnice ter razbija mit, da so bile srednjeveške ženske zaprte med štiri stene. Hildegardo nam bosta približala urednica Alenka Lobnik in pisec spremne besede, farmacevt Janez Špringer.


* FORUM ODER VRATA, OKNO, OBOKI:
ob 16.30

Sprehodili se bomo skozi verze ene največjih ruskih pesnic Olge Aleksandrovne Sedakove. Njena poezija je v svojem bistvu globoko religiozna, metafizična, prepredena s krščanskim etosom in humanističnim doživljanjem sveta.

V občutenje ruske duše nas bo popeljala solistka Manca Izmajlova, svet ruske poezije pa nam bo odstrl Brane Senegačnik.

NEDELJA, 1. DECEMBRA:

* DEBATNA KAVARNA USODA GENIJA:
ob 15. uri

Ob knjigi Balada za Georga Henycha Viktorja Paskova bo tekla beseda o usodi (umetniškega) genija v svetu povprečnežev, v katerem je vedno nerazumljen in zaničevan. Zakaj to besedilo 30 let po izdaji postaja prava klasika bolgarske književnosti in v čem je brezčasnost njegovega sporočila? Posebej slovensko kulturno občinstvo bo znalo subtilno občutiti dramatičnost genijevega položaja v usodi majhnih narodov. Odgovore nam bosta poskušala podati prevajalka Namita Subiotto in pisec spremne besede Ljudmil Dimitrov.

Prelistajte tudi Družinin Knjižni katalog.