Papež Leon XIV. je za 60. medijsko nedeljo izbral temo »Ohranjati človeške glasove in obraze«, ki je med drugim povezana z vse pogostejšo uporabo umetne inteligence. V predstavitvi letošnje teme so z vatikanskega Dikasterija za komunikacijo sporočili, da »v današnjih komunikacijskih ekosistemih tehnologija bolj kot kdaj koli prej vpliva na interakcije – od algoritmov, ki urejajo novice, do umetne inteligence, ki ustvarja celotna besedila in pogovore«.

Pri omenjenem dikasteriju priznavajo, da napredek v tehnologiji ponuja »možnosti, ki so bile pred nekaj leti nepredstavljive«, in opozarjajo, da takšna orodja »ne morejo nadomestiti edinstveno človeških zmožnosti za empatijo, etiko in moralno odgovornost«. Javno obveščanje, pojasnjujejo, »zahteva človeško presojo, ne le podatkovnih vzorcev«. Zato je »izziv zagotoviti, da človeštvo ostane vodilni dejavnik. Prihodnost komunikacije mora biti takšna, kjer stroji služijo kot orodja, ki povezujejo in lajšajo človeška življenja, ne spodkopavajo pa človeškega glasu«.

Pretirano zanašanje na umetno inteligenco slabi kritično mišljenje in ustvarjalne sposobnosti.

Zaskrbljenost zaradi tveganj, povezanih z umetno inteligenco

Ob objavi teme letošnje medijske nedelje je dikasterij opozoril na resnična tveganja, povezana s sodobno tehnologijo: »Umetna inteligenca lahko ustvarja privlačne, toda zavajajoče, manipulativne in škodljive informacije; iz svojih učnih podatkov povzema pristranskosti in stereotipe ter širi napačne informacije s potvarjanjem človeških glasov in obrazov. Prav tako lahko brez njihovega soglasja vdre v zasebnost in zaupnost ljudi.«

Pri dikasteriju opozarjajo, kako »pretirano zanašanje na umetno inteligenco slabi kritično mišljenje in ustvarjalne sposobnosti, medtem ko monopoliziran nadzor nad temi sistemi vzbuja zaskrbljenost glede centralizacije moči in neenakosti«.

Te skrbi poudarjajo nujnost uvedbe »medijske pismenosti« ali celo »pismenosti na področju medijev in umetne inteligence« (Media and Artificial Intelligence Literacy ali MAIL) v uradne izobraževalne sisteme. Po mnenju dikasterija »kot katoličani lahko in moramo prispevati svoj delež, da ljudje – predvsem mladi – pridobijo sposobnost kritičnega razmišljanja in rastejo v svobodi duha«.

V našem času Cerkev vsem ponuja zaklad svojega družbenega nauka kot odgovor na novo industrijsko revolucijo in na razvoj na področju UI, ki predstavlja nove izzive za obrambo človekovega dostojanstva, pravičnosti in dela.

Papež, pozoren na tovrstna vprašanja

Papež Leon je že večkrat poudaril pomen soočanja Cerkve z izzivi, ki jih predstavljata umetna inteligenca in razvoj novih tehnologij. Na srečanju s kardinali le nekaj dni po svoji izvolitvi 8. maja lani je pojasnil, kako je izbiro njegovega papeškega imena navdihnil Leon XIII., ki je »v zgodovinski okrožnici Rerum Novarum obravnaval socialno vprašanje v kontekstu prve velike industrijske revolucije«. »V našem času,« je nadaljeval, »Cerkev vsem ponuja zaklad svojega družbenega nauka kot odgovor na novo industrijsko revolucijo in na razvoj na področju umetne inteligence, ki predstavlja nove izzive za obrambo človekovega dostojanstva, pravičnosti in dela.«

Papež Leon je pozneje v sporočilu udeležencem druge letne konference o umetni inteligenci, etiki in poslovnem upravljanju poudaril, da je treba »koristi ali tveganja umetne inteligence oceniti natančno v skladu s tem višjim etičnim merilom«, ki je »varovanje nedotakljivega dostojanstva vsakega človeškega bitja ter spoštovanje kulturnega in duhovnega bogastva ter raznolikosti vseh ljudstev sveta«.

Celotno besedilo papeževe poslanice ob letošnji medijski nedelji je na voljo TUKAJ.