»Zakoni o dolgotrajni oskrbi so po evropskih državah vpeljali nov steber socialne varnosti za enakopravno pomoč vsem državljanom, ki zaradi starostne onemoglosti, dolgotrajne bolezni ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih,« nam je povedal Jože Ramovš, predstojnik Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Sistem dolgotrajne oskrbe deluje podobno kakor pokojninski in zdravstveni sistem.

Glavne spremembe, ki jih bo prineslo uvajanje sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe, so v tem, da bomo »na področju javnega sofinanciranja in razvoja oskrbe onemoglih začeli dohitevati druge evropske države, ki so zakon o dolgotrajni oskrbi sprejele že leta 1995. Naši domovi, ki so med epidemijo nosili nadčloveško breme napora ob nizkih plačah, bodo dobili nov razvojni zagon (plače zaposlenih, investicije za predelavo v enoposteljne sobe, gradnja domov po manjših občinah po evropskem načelu: Kjer je potreben vrtec, je potreben tudi dom za stare ljudi …),« pojasnjuje dr. Ramovš. 

Oskrba na domu ne bo več odvisna od družine ali občine

»Oskrba na domu ne bo več odvisna od finančne moči družine in občine, ker bo v celoti plačana iz nacionalne blagajne za dolgotrajno oskrbo. V evropskih državah se je po sprejemu zakona hitro širila – tam je danes dvakrat več ljudi deležnih pomoči pri oskrbi na domu, kakor jih je v domovih (pri nas pa trikrat manj). Domač družinski oskrbovalec bo lahko pri zahtevni oskrbi (4. in 5. kategorija) polno zaposlen za oskrbo svojca, plačo bo prejemal iz nacionalne blagajne,« še pojasni dr. Ramovš in zaključi, da bomo »Slovenci začeli osvajati sodobno znanje in izkušnje o tem, kako v današnjih razmerah opravljati osnovno človeško nalogo solidarne pomoči onemoglim ljudem.«