Sv. Vincencij Pavelski – letos se spominjamo 400. obletnice njegove ustanovitve lazaristov – ni zaprašen svetnik. Čeprav nas od njega ločijo štiri stoletja, nam ima s svojo živo karizmo toliko povedati še danes. Predstavnike vincencijanske družine – vizitatorja lazaristov Roberta Petkovška, lazarista Rok Žlendra, usmiljenki s. Vlasto Tacer in s. Metko Tušar ter Janjo Završnik iz Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote – smo ob jubileju vprašali, kaj jih pri tem »mistiku ljubezni« in »očetu organizirane dobrodelnosti« najbolj nagovarja, kakšen je njihov pogled na sadove njegove karizme skozi stoletja vse do sodobnosti, pa tudi, k čemu nas vabi danes.

Kaj v življenju in duhovnosti sv. Vincencija Pavelskega vas še posebej nagovarja?

Robert Petkovšek: Sv. Vincencija ni bilo med svetniki, ki so me najprej pritegnili. Sčasoma pa je postal tisti, ki mi najbolj izprašuje vest. Tudi Vincencij sam se je dolgo iskal. V mladosti je sanjal o dobrem zaslužku in udobnem življenju. Ko pa se j...