Z izvolitvijo avguštinskega papeža se je v Cerkvi in tudi širše v družbi prebudilo več zanimanja tudi za Leonovega duhovnega vzornika – sv. Avguština. Zakladnica spisov in učenj tega največjega očeta latinske Cerkve je tako neizčrpna, da je papež Benedikt XVI. dejal: »Redko je neka civilizacija našla tako velikega duha, ki bi znal zbrati njene vrednote in prikazati njeno notranje bogastvo tako, da je iznašel misli in oblike, s katerimi bi se kasneje hranili potomci.« Po njegovem vse poti latinske krščanske književnosti vodijo v Hipon (danes mesto Annaba na alžirski obali). Letošnja 1700. obletnica nicejskega koncila, ki je sprejel veroizpoved, ki jo kristjani še danes po vsem svetu izpovedujemo, pa je lahko priložnost, da se Avguštinu pustimo navdušiti za lepoto verovanja.

Najprej razumeti ali verovati?

Eno najbolj slavnih mest, kjer Avguštin z veličastno umsko sposobnostjo ustvarjalno strne svoj credo glede tematike verovanja, je njegov Govor 43. V njem predstavi dilemo, ki ni tuja tu...