Otroku, spočetemu na tak način, bi že v prvi vrsti odrekli pravico do očeta, poudarja s. Tina Čerin. FOTO: Unsplash

Del opozicijskih strank (Levica, LMŠ, SD in SAB) je minuli teden vložil zahtevo za ustavno presojo dela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki dostop do teh postopkov omejuje na poročene pare in pare v zunajzakonski skupnosti.

Omenjene stranke zakon ocenjujejo kot »diskriminatoren in protiustaven«, ker oploditev z biomedicinsko pomočjo oz. kot navajajo »to pravico« odreka samskim ženskam. Zapisali so, da »nazadnjaška ureditev v Sloveniji tako ženske sili, da se zdravljenja poslužujejo v tujini.«

Na referendumu odločen ne

Gre za 5. člen zakona, o katerem smo se Slovenci že izrekali. Odločitev na referendumu leta 2001 je bila jasna: več kot 70 odstotkov udeleženih volilnih upravičencev se je izreklo proti.

Po tem referendumu je ustavno sodišče že večkrat prejelo podoben predlog za presojo ustavnosti; leta 2013 ga je vložila skupina poslancev iz vrst SD, PS, Desus in DL, leta 2014 pa SD, SMC, ZaAB, ZL in Desus. V obeh primerih je ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

Omenjena zahteva za presojo ustavnosti sicer odpira več vprašanj. Prvo je vprašanje t. i. zdravljenja. Kot so za Družino pojasnili pri Slovenski škofovski konferenci, je »t. i. zdravljenje zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo« po njihovem mnenju nedopustno, »saj gre za zdrave ženske«.


»Čeprav v mamicah samohranilkah gledamo velike borke, teh situacij ne vidimo kot idealnih in si jih ne bi želeli namerno ustvarjati.« FOTO: Unsplash

Pravica ženske ali pravica otroka?

Kot drugo se odpira vprašanje pravice. Vlagalci zahteve za presojo ustavnosti govorijo o pravici ženske, pozabljajo pa na pravice otroka. »Sedanji zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo je zastavljen tako, da se rojenemu otroku omogoča čim bolj optimalne okoliščine za razvoj. S tem, ko morata v postopke iti mož in žena oz. partnerja v zunajzakonski skupnosti, se upošteva potreba otroka, da ima oba starša – očeta in mamo. Sprememba zakona pa bi obrnila perspektivo, saj ustvarja neko umetno 'pravico ženske' in spregleda škodo, ki bi bila povzročena otroku,« opozarja s. Tina Čerin iz Zavoda Živim.

Otroku, spočetemu na tak način, bi že v prvi vrsti odrekli pravico do očeta, ki je za otrokov razvoj zelo pomemben, dodaja Čerinova: »S tem bi otroka oropali tudi zgleda starševske ljubezni, njunega odnosa in zavedanja, da je spočet iz ljubezni. Oropan bi bil tudi zavedanja o tem, kdo je oče, kar bi bilo za njegovo identiteto dodatna težava in zmeda.«

Spomnila je, da se na Zavodu Živim večkrat srečujejo s stiskami mamic, ki so iz različnih razlogov samohranilke. »Čeprav v teh mamicah pogosto gledamo velike borke za življenje in vzgojo svojih otrok, kljub temu da so očetje v svoji vlogi odpovedali, teh situacij ne vidimo kot idealnih in si jih ne bi želeli namerno ustvarjati.«


Pri postopkih umetne oploditve se pogosto več zarodkov tudi zavrže, opozarja s. Tina Čerin. FOTO: Unsplash

Etičnost biomedicinskih postopkov?

Katoliška cerkev sicer »v razpravah glede posredovanja človeškega življenja poudarja, da je to legitimno na naraven način preko spolnega odnosa in znotraj zakonske zveze moža in žene.« Medtem ko postopki biomedicinske oploditve odpirajo številne etične dileme, »ki so povezane s trgovanjem spolnih celic, nadomestnim materinstvom oz. trgovino z materinstvom ter postopki umetne oploditve v epruveti, v katerih se ustvarja večje število zarodkov, od katerih velika večina teh postopkov ne preživi,« opozarjajo pri SŠK.

Ker oploditev z biomedicinsko pomočjo ne spoštuje dejstva, da ima vsak otrok pravico do življenja, da se njegovo življenje začne ob spočetju in da je njegovo življenje dar njegovim staršem in svetu, tudi v Zavodu Živim že v splošnem ne zagovarjajo teh postopkov. Kot opozarjajo, bi »razširitev te 'pravice' na samske ženske« samo povečala število postopkov, pri katerih »se pogosto več zarodkov tudi zavrže«.

Na Zavodu Živim verjamejo, da je vsak otrok, ne glede na to kako je spočet, nekaj svetega in edinstvenega. Vendar si želijo, da »bi vsak otrok imel čim boljše okolje za svoj razvoj«. Ob tem strankam predlagajo, da namesto v ustavno presojo trenutnega zakona svoje napore usmerijo »v iskanje rešitev in izboljšanja razmer tistim otrokom, ki živijo v težkih razmerah in okrepijo podporo ženskam, ki so se v svoji stiskih, kljub temu da so ostale same, odločile za življenje.«

PREBERITE TUDI:
- Za svobodno, a odgovorno odločanje o rojstvu otrok
- »Kjer je ljubezen, tam je življenje«