Zapri
Iskanje

Kaj počne škof na župniji?

Za vas piše:
Alojzij Cvikl
Objava: 18. 06. 2021 / 09:43
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.06.2021 / 14:10
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kaj počne škof na župniji?

Kaj počne škof na župniji?
Škofova naloga je, da je učitelj, duhovnik in pastir delne Cerkve.

Vprašanje bralke: 

Škof Gnidovec je svojo škofijo prehodil po dolgem in počez, enako je delal Baraga, pozimi je šel na krpljah do vsakega človeka, ki je potreboval pomoč. Kako pa je danes? Kolikokrat je za škofa priporočljivo, da obišče duhovnika in vernike na župnijah? Ali ni največja naloga škofa, da je blizu Božjemu ljudstvu in da mu oznanja vero, saj je namestnik Kristusa na zemlji?


Živ stik z verniki in obiskovanje župnij je pomemben del službe vsakega škofa. FOTO: Tatjana Splichal. 


Odgovarja Alojzij Cvikl, mariborski nadškof:

Škofova naloga je, da je učitelj, duhovnik in pastir delne Cerkve, oznanjevalec evangelija in vez edinosti. Zato je poklican, da povezuje in utrjuje vezi med duhovniki in verniki. Skupaj s svojimi sodelavci je odgovoren za rast Božjega kraljestva.

Po zgledu Jezusa, Dobrega pastirja, mora poznati vernike, ki so mu zaupani. Zato so obiski vernikov po župnijah tako pomembni v tej službi. Ti obiski naj bi bili predvsem pomoč in spodbuda najprej duhovnikom, nato vsemu župnijskemu občestvu.

Škofov obisk v župniji ni kakšna kontrola od zgoraj, ampak je obisk. Na prvem mestu je srečanje z duhovnikom. Škof se kot »starejši brat« zanima za njegovo osebno počutje, zdravje, duhovno kondicijo ter odnos do duhovniške skupnosti.

Pomembno je spremljati pogoje za življenje in delo duhovnikov. Kot škof naj bi predvsem slišal in spoznal, kaj je v pastoralnem smislu v župniji dobrega, kje so težave in kaj je v danih razmerah mogoče še izboljšati.

Poleg srečanj z duhovniki so pomembna tudi srečanja z najožjimi sodelavci v župniji: s cerkvenimi ključarji, tajnikom ŽPS, kateheti, organistom, z voditeljem Karitas ter s predstavniki drugih skupin v župniji. Na ta način lahko škof začuti dejanski utrip neke župnije.

Seveda ni mogoče, da bi škof obiskal vsako župnijo vsako leto, dolžan pa je to storiti vsakih pet let, kar mu naroča tudi Zakonik cerkvenega prava. To prakso sem ob nastopu službe sprejel tudi sam. V prvih petih letih škofovske službe sem obiskal vse župnije v mariborski nadškofiji.

Navadno sem se na obisk odpravil že dopoldne in obiskal ustanove, ki so v kraju: občino ali krajevno skupnost, šolo in druge ustanove ter tudi nekatera podjetja. Poleg župnijske cerkve običajno obiščem tudi podružnične cerkve in se srečam s cerkvenimi ključarji tudi pri teh cerkvah.

Drugi del obiska je običajno namenjen srečanju z župnikom in z njegovimi ožjimi sodelavci. V vsaki župnijski cerkvi sem ob pastoralnem obisku tudi maševal. Tako sem spoznal utrip župnije.

Po obisku sem za vsako župnijo tudi pripravil pisno poročilo, ki ni zgolj dokument za zgodovino, ampak želim v to poročilo vključiti konkretne pastoralne spodbude in predloge.

Osebno mi je pri tem velik vzor blaženi škof A. M. Slomšek, ki je bil pri pastoralnih obiskih župnij natančen in skrben. Poleg skrbi za duhovno življenje se je živo zanimal tudi za stanje cerkvenih stavb in za njihovo opremo. S tem je pokazal na pomen sakralne umetnosti, ki s svojo sporočilnostjo pomembno oblikuje človeka.

Še posebej je bil pozoren na navade in življenje duhovnikov. Rad je pohvalil vse, kar je bilo dobrega in spodbudnega. A če je opazil kakšno nepravilnost ali pomanjkljivost, je ukazal to spremeniti in popraviti.

Škof je torej poklican, da potrjuje brate in sestre v veri in jim pomaga pri njihovem duhovnem napredovanju. To pa seveda zahteva resnično poznavanje konkretnih razmer in gorečo skrb za Božje ljudstvo. Živ stik z verniki in obiskovanje župnij je torej pomemben del službe vsakega škofa.


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (25/2021).

Nalaganje
Nazaj na vrh