Nastop Patti Smith je bil prvi javni dogodek za paviljon Svetega sedeža, ki bo obiskovalce bienala spremljal na poglobljenem potovanju, posvečenem poslušanju kot umetniški, duhovni in človeški izkušnji, od 9. maja do 22. novembra letos, poročajo vatikanski mediji.

Paviljon Svetega sedeža se letos razprostira na dveh beneških prizoriščih, ki se med seboj dopolnjujeta.

V duhu sv. Hildegarde iz Bingna

Projekt črpa navdih pri sv. Hildegardi iz Bingna (1098–1179), mistikinji, glasbenici, teologinji in cerkveni učiteljici, katere razumevanje zvoka kot poti do znanja in notranje uglašenosti predstavlja zasnovo celotne pobude. Prav v tem pogledu je izbira Patti Smith posebej pomembna, saj si pevka v svojem delu vedno prizadeva za združevanje poezije in glasbe ter išče duhovno obogatitev. Po mnenju poznavalcev je njen glas za ta projekt izjemno primeren, saj je bil »za Hildegardo zvok način spoznavanja, povezava med dušo in svetom«.

Sv. Hildegarda iz Bingna. FOTO: Vatican Media

Dve prizorišči

Paviljon Svetega sedeža se razprostira na dveh beneških prizoriščih, ki se med seboj dopolnjujeta. Prvo je skrivnostni vrt bosonogih karmeličanov – »Giardino Mistico dei Carmelitani Scalzi« – v okrožju Cannaregio, le nekaj korakov oddaljen od vrveža okoli beneške železniške postaje: ta prostor je običajno zaprt za javnost, zdaj pa je preoblikovan v poglobljeno zvočno potovanje s prispevki umetnikov, kot so Patti Smith, Brian Eno, Meredith Monk in Jim Jarmusch, katerih dela vstopajo v dialog z naravnimi zvoki vrta.

Pevka Patti Smith. FOTO: Vatican Media

Obiskovalci vatikanskega paviljona se ob ogledu torej sprehodijo po pravem vrtu, polnem rož, zeliščnih in zelenjavnih gredic in vinske trte, ter poslušajo skladbe, besedila in glasove različnih umetnikov. Za sv. Hildegardo iz Bingna so bili med seboj neločljivo povezani dih, ki je zanjo pomenil božansko življenjsko silo, pesem kot izraz uglašenosti stvarstva in resnično razumevanje, ki se začne tam, kjer je človek sposoben slišati navznoter.

Obiskovalci vatikanskega paviljona se ob ogledu sprehodijo po pravem vrtu, polnem rož, zeliščnih in zelenjavnih gredic in vinske trte. FOTO: Vatican Media

Na drugi strani mesta, v okrožju Castello, je drugo prizorišče »Complesso di Santa Maria Ausiliatrice« ali kompleks sv. Marije Pomočnice, ki je bilo v središču vatikanskega projekta za arhitekturni bienale leta 2025. Tukaj se skozi instalacije, žive arhive in dela, posvečena duhovni in kulturni zapuščini sv. Hildegarde iz Bingna, oblikuje »sodobni skriptorij«.

Vatikanski paviljon na Beneškem bienalu je bil tokrat zasnovan kot kulturni in duhovni odgovor na čas, zaznamovan z nenehnim pospeševanjem, hrupom in razdrobljenostjo.

Naročnik paviljona je kardinal José Tolentino de Mendonça, prefekt vatikanskega Dikasterija za kulturo in vzgojo, projekt pa je bil zasnovan kot kulturni in duhovni odgovor na čas, zaznamovan z nenehnim pospeševanjem, hrupom in razdrobljenostjo. Kardinal Tolentino je to poudaril na predstavitvi paviljona in pojasnil, da lahko umetnost postane kraj premišljevanja, ki je sposoben ustvariti srečanje, mir in upanje za prihodnost.

Kardinal José Tolentino de Mendonça, prefekt vatikanskega Dikasterija za kulturo in vzgojo. FOTO: Vatican Media

Vrt kot zgodba

Kot je pojasnil kardinal Tolentino de Mendonça, je »Sveti sedež letos navdih za paviljon črpal pri sv. Hildegardi iz Bingna: čeprav izhaja iz preteklosti, je danes aktualnejša kot kdaj koli prej«. Kardinal je ob tem opozoril na besede nemškega filmskega režiserja Alexandra Klugeja, ki je umrl leta 2025 in je pomagal pri pripravi vatikanskega paviljona: ta je nekoč izjavil, kako »tam, kjer je katastrofa, ljudje potrebujejo tolažbo. In tolažba pride skozi pripovedovanje zgodb. Vrt je kot zgodba.«

Kardinal to misel povezuje z versko izkušnjo v vrtu: »Vera ni zgolj premišljenost in razum. Vera je tudi čutenje, notranji občutek. Z likom sv. Hildegarde iz Bingna paviljon Svetega sedeža vzbuja vse razsežnosti mistike. Razum in čuti se združujejo v izkušnji, ki je hkrati globoko človeška in globoko duhovna.«

»Tam, kjer je katastrofa, ljudje potrebujejo tolažbo. In tolažba pride skozi pripovedovanje zgodb. Vrt je kot zgodba.« FOTO: Vatican Media

Na drugem prizorišču vatikanskega paviljona v cerkvi sv. Marije Pomočnice na Via Garibaldi pa je vzpostavljen sodobni skriptorij, prostor za branje, zbiranje in deljenje znanja: tam so predstavljene knjige, avdiovizualna dela, slike in gradiva, povezana s sv. Hildegardo iz Bingna. Med razstavljenimi deli so zadnje delo Alexandra Klugeja, model arhitektke Tatiane Bilbao za nov cistercijanski samostan v Brandenburgu in dela slikarke Ilde David.

Z vnovično uporabo cerkve sv. Marije Pomočnice Vatikan nadgrajuje svoj paviljon za beneški arhitekturni bienale 2025, kot znamenje trajnosti, tako v smislu infrastrukture kot dolgoročnih odnosov s kraji in skupnostmi v Benetkah.