Obnova odgovorila na vprašanje, staro skoraj 170 let
Obnova odgovorila na vprašanje, staro skoraj 170 let
V sredo, 12. avgusta, tik pred sobotnim župnijskim praznikom, so ob koncu večerne maše predstavili vsebino najdenih rokopisov, ki razkrivajo avtorstvo oltarja iz leta 1857. »K splošnemu mnenju, da je oltar iz Tavčarjeve šole, prispevata eno povečavo. V tej šoli so bili mizarji, rezbarji in podobarji z imenom in priimkom. In sedaj se nam sami predstavljajo. Morda so prav to želeli, ko so te dokumente pustili v oltarju. V atiki oltarja v komori stebriča so restavratorji našli listič o mizarjih. Prepognjen listič so župnik ali morda v delavnici tudi žigosali, ostal je obris tega žiga,« je ob predstavitvi dejal sedanji župnik v Spodnji Idriji Primož Erjavec.
Vsebina rokopisa iz leta 1857, ki razkriva, kdo je delal oltar. V njem piše: »Ta vtar je delav Jožef Bašel iz gorenjih Jazen Nr. 100 in Janez Brelih iz nove Oslice iz Sovoden Nr. 10. Tislerji v nemški Idrii. Ta vtar je bil začet 26. dan aprila in komplen je bil 30. Julia 1857.« FOTO: Arhiv župnije
Erjavec nam nato pojasni, da je ob prenosu v delavnico z ene deske odpadel še »famozni listek v stari nemški pisavi (Kurrentschrift). Razvozlala nam ga je profesorica drr. Marija Mojca Peternel. Napisan je bil prvoosebno in skoraj malomarno pribit na les, morda v naglici, saj je tudi kar na roko skrajšan glede na besedilo. Zarjavel žebelj ga je nosil skoraj 170 let«. V njem se predstavi avstrijski vojak, ki je izdelal figure v oltarju, razen Svetega Janeza v grobu.
Vsebina rokopisa avstrijskega vojaka. Prevod pisma preberite spodaj. FOTO: Arhiv župnije
Prevod rokopisa avstrijskega vojaka:
»Potem ko sem se udeležil vojnega pohoda v Italiji leta 1849,
in po opravljeni osemletni vojaški službi bil – začasno – odpuščen
kot kadet-nadlovec devetega lovskega bataljona,
sem izdelal te figure izvzemši sv. Janeza v grobu.
V preteklem letu pa še kapitel stebra pri drugem stranskem oltarju.«
Idrija, 24. julija 1857
Jakob Bizjak – začasno – odpuščen kadet-nadlovec in kipar, rojen v Cerknem
Kot pravi župnik Primož Erjavec, so fantje »iz naših krajev po končanem 21 letu služili vojaščino cesarju. Le 1849 je bila v Italiji prva italijanska osamosvojitvena vojna, ko so želeli izpod avstrijske oblasti iztrgati severno Italijo. Zgodovinski arhiv Kopal Jäger potrjuje, da je bil 9. bataljon poljskih lovcev (Feldjägerbataillon Nr. 9), v katerem je služil Jakob Bizjak, elitna enota. Ta je odigrala ključno vlogo v najtežjih bitkah pod poveljstvom legendarnega avstrijskega feldmaršala Josepha Radetzkega. Ta prekaljen vojak Jakob Bizjak, po rodu iz Cerknega, je avtor kipov v oltarju. Morda je kipe celo delal iz kake zaobljube.«
Obnova stranskega oltarja stala dobrih 44 tisoč evrov
Član župnijskega gospodarskega sveta Marjan Peternel, je ob odkritju predstavil, da se cerkev Device Marije Vnebovzete ponaša z več kot 800-letno tradicijo, župljani pa z rednimi darovi skrbijo, da stalno poteka njeno vzdrževanje. V župniji sicer skrbijo še za cerkev sv. Florijana v Idrijskih Krnicah, sezidano leta 2001.
Pojasnil je, da je bila župnija »leta 2025 uspešna s prijavo za sredstva Ministrstva za kulturo RS za sofinanciranje obnove stranskega oltarja iz leta 1857. Ministrstvo je zagotovilo sredstva v višini 39 odstotkov stroška obnove. V župniji smo v dveh zaporednih letih zbrali še vsako leto po 13.500 evrov. Strošek celotne obnove znaša 44.160 evrov«. Restavracijo oltarja pa je izvedel H'art, zavod za umetnost iz Mrzlega Vrha.
Zdaj je torej znano, kdo je izdelal stranski oltar in figure. FOTO: Arhiv župnije
Župnija diha s krajem
Prihajajoči župnijski praznik vsako leto poveže farane. Tudi letos ni nič drugače. Članica župnijskega pastoralnega sveta Anja Kacin je povedala, da župnija Spodnja Idrija povezuje verne iz več krajevnih skupnosti. »Poleg Fare še Kanomljo in Idrijske Krnice. Cerkev sredi kraja nas povezuje, pri maši in po njej. Naša župnija ima, kot vsaka v našem zahodnem svetu, trende upadanja, hkrati pa je izredno živahna. Mladi se pripravljajo celo leto za poletni oratorij z otroki. V župniji delujejo trije pevski zbori. Skupine odraslih se zbirajo mesečno k izobraževanju ali prostovoljstvu v Karitas. Smo kot ena družina. Ko je komu hudo, mu ponudimo svojo bližino. Kot zavzeti krajani sodelujemo s krajem.«
15. avgusta, ko obhajajo župnijski praznik, se župljani in romarji od drugod zberejo pri sveti maši. »Cerkev Marije na Skalci je namreč za Marijino vnebovzetje romarski kraj za idrijsko-cerkljansko območje. Naši zavetnici Devici Mariji želimo izreči besedo »hvala« v srcu in glasni molitvi. Veliki šmaren je v Spodnji Idriji še vedno verski praznik.«
Za praznik so spletli kar 130 metrov klasičnih polnih bršljanovih vencev. Pletlo je 35 žena in skupinica otrok. »V dneh pred praznikom župnik vodi romanje h kapelicam, ki so na vhodu k Fari. Na predvečer pod župnijsko lipo gostimo praznični koncert. Glavni dan pa je Vnebovzetje in želimo si, da bi bil to res dan, posvečen Mariji, mi pa si želimo biti Marijini,« je podčrtala Kacinova.
Zahvala župnika
Župnik Erjavec pa ob koncu še s ponosom dodaja: »Ob tem odkritju se kot župnik zahvaljujem vsem danes navzočim. Predvsem pa vsem župljanom, da skrbite za cerkev in župnijo. Živa skupnost daje našemu kraju lep pečat. Vemo, da je cerkev na Skalci simbol za vsakega krajana Spodnje Idrije, v njej pa je živa skupnost odrešenih, povezana v veri.«



