Odlomki iz pridig slovenskih škofov

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Velikonočna vigilija se začne z lučjo, ki jo predstavlja velikonočna sveča. Prva beseda, ki jo Bog spregovori v Svetem pismu je: »Bodi svetloba« (prim 1Mz 1,3). To je tudi prva beseda, ki jo Bog spregovori v zgodovini odrešenja. To je beseda, ki preganja noč. To besedo je Bog večkrat ponovil in tudi v zadnjem poglavju, v zadnji knjigi Svetega pisma, v knjigi Razodetja najdemo zapisano: »Noči ne bo več in ne bodo potrebovali ne luči svetilke, ne sončne luči, kajti razsvetljeval jih bo Gospod Bog in kraljevali bodo na veke vekov« (prim Raz 22,5).

Bog ne samo, da izgovarja besede o luči, ampak je on sam Luč.

Jezus svoje učence vedno znova vabi, da bi bilo naše življenje takšno, da bo iz naših dejanj odsevala luč vere in zaupanja v Boga. Ne, da se kažemo, dokazujemo, ampak, da je naše življenje pričevalno, takšno, ki govori o Božji besedi, ki v nas prebiva in rojeva svoj sad.

Tudi mi nocoj, se s prižgano svečko v naših srcih, ta svečka je naša vera, ki se ob praznovanju velike noči okrepi in utrdi, vrnimo domov, v naše družine, v naša okolja, da bo temo sveta razsvetljevala luč naše vere. Vstali Gospod je luč, ki nikoli več ne ugasne in to je naše upanje in naše veselje!

Novomeški škof Andrej Glavan

Kaj se je dogajalo po Jezusovi smrti? Njegovi učenci so zaklenjeni v dvorani zadnje večerje žalovali v negotovosti in dvomih. Z druge strani imajo Judje pripravljeno stražo pred grobom, da ne bi slučajno kdo od njegovih pristašev prišel, ukradel truplo in potem govoril, da je od mrtvih vstal. Kakšen nesmisel. Videli so ga, da je umiral v bolečinah, prebodli so mu srce, da bi se prepričali ali je res mrtev. Zdaj pa pečatijo grob in postavljajo stražo, da ga ne bi kdo ukradel.

Ob tej človeški, žalostni in pretresljivi plati, ki jo je imel veliki petek, pa v tej noči vstajenjskega bdenja čutimo neko upanje in odkrivamo, koliko je ta sveta noč našega odrešenja pomenljiva v krščanski tradiciji. Kongregacija za bogoslužje je že pred natanko 30 leti dala navodila, da naj se vsi verniki, čeprav je morda v župniji več oltarnih občestev, zberejo le pri skupnem bogoslužju.

Kaj v tej sveti noči slavimo in se spominjamo. Bogoslužje v Božji besedi omenja tri pomembne dogodke - tri noči. O tem nam govori tudi govori tudi praznovanje tradicionalne judovske pashe.

Murskosoboški škof Peter Štumpf:

Slovenski škofje so mi dali mandat, da sem vpričo njih na nedavnem obisku Ad limina prosil svetega očeta papeža Frančiška, če bi lahko prišel v Sloveniji vsaj za en dan, da bi nam pomagal k narodni spravi. Papežu sem dejal, da ga imamo radi vsi - verni in neverni. Povsod kamor pride, povsod ljudi spodbuja k miru in spravi.

Sadovi papeževih obiskov in besed, ki jih slišijo narodi po svetu, so zelo opazni in dajejo upanje. Papež Frančišek je pokazal zanimanje, da bi v Slovenijo prišel, kajti majhni narodi so mu pri srcu in tudi Slovenijo ima rad.

V papežu Frančišku lahko vidimo novodobnega Mojzega, ki je nekoč izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovskega suženjstva. Izhod v svobodo je bil za to ljudstvo sila naporen in tudi boleč. Trpel je Mojzes, ker je težko prenašal breme vodenja in trpeli so ljudje, ker so za seboj še vedno vlekli navade suženjstva. Svoboda ljudem ni bila najvišja vrednota, ampak varnost in sigurnost ob polnih loncih egiptovskega mesa in čebule. Bog sam je moral Mojzesu pomagati pri vodenju tega ljudstva.

Koprski škof Jurij Bizjak:

Naj letošnja velika noč, bratje in sestre, obudi in prebudi v nas vero in prepričanje, da noben človek, pa naj bo naš bližnji ali pa od nas oddaljeni, ni nikoli za nas mrtev in pokopan, ampak speč in dremajoč in čaka, da mu kdo poda roko in ga prebudi, ga prime za roko in ga obudi. Bodimo do svojih bližnjih in oddaljenih, ki spijo v takšni ali drugačni ječi zamer in ogroženosti, kakor tisti angel, ki ga je Gospod poslal apostolu Petru, ko je spal v ječi, da ga je sunil v bok in ga zbudil ter mu rekel: Hitro vstani!"

Foto: Tatjana Splichal