V številki 1 (2021) je objavljenih osem prispevkov.

Zdenko Čepič, Trikrat: sosledje v zgodovinskem dogajanju na poti do slovenske državnosti v 20. stoletju

Katerina Malšina, Andrej Benedejčič, Oleksandr Slisarenko in Vladyslav Volobuiev, Kaj so Slovenci leta 1905 vedeli o Ukrajini? Ukrajinsko vprašanje in njegov avtor – slovenski »kazak« Bajda

Petra Kim Krasnić, Ruska emigracija in jugoslovanska politika do Sovjetske zveze med obema svetovnima vojnama

Irena Uršič, Mrtvi in pogrešani Slovenci v italijanskih oboroženih silah in vojnem ujetništvu med drugo svetovno vojno: izpraševanja o virih, številu, imenih

Maja Lukanc, Partijski kongresi kot legitimacijsko orodje jugoslovanske komunistične oblasti (1958–1978)

Jelka Piškurić, Na »začasnem« delu v Nemčiji: odnos Jugoslavije do ekonomskih izseljencev

Darja Fišer, Kristina Pahor de Maiti, »Prvič, sem političarka in ne politik, drugič pa ... « Korpusni pristop k raziskovanju parlamentarnega diskurza

Zdenko Čepič, Nekaj razmislekov o knjigi in ob knjigi o delovanju ZDA v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno

Nekaj drobcev iz bogate zapuščine Josipa Lavtižarja

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 2 (2021) objavljenih devet prispevkov.

Anja Polajnar, Prikaz Afrike v časopisu Zgodnja Danica med letoma 1849 in 1859 /prispevek je v angleščini/

Marija Mojca Peternel, Nekaj drobcev iz bogate zapuščine Josipa Lavtižarja

Meta Remec, Črni bor kot črna kuga: odnos lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom na Krasu v 19. in 20. stoletju

Filip Čuček, »Volkovi in hijene.« Primeri »obračuna« s spodnještajerskim nemštvom (in vsenemške »obrambe domovine«) v prevratni dobi

Miha Zobec, Prva Jugoslavija in »njena« diaspora v Braziliji: od angažmaja izseljenskih aktivistov do pozabe skupnosti

Martin Moll, Jugoslovani pri führerju. Hitlerjeva srečanja z jugoslovanskimi državniki med 2. svetovno vojno /prispevek je v angleščini/

Polona Sitar, Agrikulturna modernizacija in življenjski svet podjetnih polkmetov. Integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji

Jure Gašparič, Parlament in čas. O dojemanju časa v sodobnem parlamentu

Mojca Šorn, Katja Meden, Portal Zgodovina Slovenije – SIstory in avtorske pravice

Epidemija španske gripe v Ljubljani

V reviji Prispevki za novejšo zgodovino je v številki 3 (2021) objavljenih deset prispevkov, od tega je prvih šest namenjenih boleznim.

Uvodnik Marko Zajc, Soočanje z aidsom – perspektiva politične zgodovine

Maja Lukanc, Aids po jugoslovansko? Začetni odziv na aids v Sloveniji in Jugoslaviji (1984–1987)

Marko Zajc, Od Magnusa do Planine. Aids v Sloveniji od 1987 do 1992 med politiko, javnim zdravjem in družbo

Jurij Hadalin, Stvari, ki so pomembnejše od politike. Družbena kritika in formacija družbenega diskurza o aidsu skozi popularni tisk na primeru revije Jana

Marko Zajc, Trije primeri soočanja z boleznimi – perspektiva socialne zgodovine in antropologije

Mojca Šorn, Epidemija španske gripe v Ljubljani: »Pričakujemo, da mestni magistrat občinstvu vendar kaj pove o tej bolezni«

Dunja Dobaja, Kraljevina Jugoslavija v boju proti malariji

Nina Vodopivec, Poklicne bolezni in z delom povezane bolezni v Sloveniji

Kaj bi rekel Henrik Tuma?

Urška Bratož, »Provvidenze, dirette a potenziare le forze vitali della popolazione italiana«: stiske ljudi in fašistična socialna politika v Izoli med obema vojnama

Manca G. Renko, Avtobiografska pričevanja tranzicije po drugi svetovni vojni

Mateja Jeraj, Arhivsko gradivo političnih sodnih procesov kot nepogrešljiv zgodovinski vir

Jurij Hadalin, Kaj bi rekel Henrik Tuma? Od Socialdemokratske stranke Slovenije do Slovenske demokratske stranke