Cerkev so začeli graditi leta 1646 v značilnem podeželskem arhitekturnem slogu. Zgradili so jo z določenim namenom, in sicer so iz Šmarja pri Jelšah želeli pregnati kugo, ki je takrat morila po teh krajih. 

Cerkev sv. Roka. FOTO: Kaja Zupanc

Legenda namreč pravi, da je leta 1645 v Ptuju razsajala kuga. V Šmarje sta jo prinesla dva domačina. V kratkem času je bolezen pomorila več kot 200 ljudi. Da bi Bog to nadlogo pregnal iz kraja, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico.

Bogata in čarobna notranjost. FOTO: Katja Zver

Epizoda #11

O življenju sv. Roka

Sveti Rok se je po poročilu iz 15. stoletja rodil okrog leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Kot mladenič se je odpravil na božjo pot v Rim. V Italiji je takrat razsajala črna smrt, kuga. Na svoji romarski poti se je ustavil v več krajih in stregel bolnim. Ko se je vračal domov, se je okužil še sam. 

Sv. Rok. FOTO: Katja Zver

Je zaščitnik proti kužnim boleznim. Njegovo čudežno moč so v času kuge izkusila mnoga mesta, skozi katera je svetnika vodila pot. Kot zavetnika ga častijo zdravniki, lekarnarji, kmetje, jetniki, grobarji in drugi. 

Župnik Damjan Ratajc prihaja iz sosednje župnije

Damjan Ratajc je župnik že 26 let. V župniji Šmarje pri Jelšah pa svoj poklic upravlja leto in pol. Prihaja iz sosednje župnije Sladka Gora in je tudi župnik svoje domače rojstne župnije, kar ni običajno. »Celo v svetem pismu pravijo, da nihče ni prerok v domačem kraju. Tudi Jezusa niso sprejeli, ampak tukaj je malo drugače. Mene so sprejeli za svojega župnika, kljub temu, da sem tam rojak in domačin,« je povedal. 

Damjan Ratajc je župnik kar v štirih župnijah. FOTO: Posnetek zaslona 

Šmarska kalvarija

Šmarska kalvarija je ena izmed sedmih čudes v Sloveniji. Pasijonsko pot s 14 kapelami so gradili 10 let, leta 1753 so se nanjo podali prvi romarji. 

Kalvarija z znamenito romarsko cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je eden naših vrhunskih baročnih umetnostnih spomenikov in velja za najobsežnejši kompleks v Sloveniji. Bolj kot katerikoli drug spomenik se približuje ljudskemu čustvovanju in doživljanju poti trpljenja.

Pot zavita in strma kakor življenje. FOTO: Kaja Zupanc

V kapelah prizore Jezusovega trpljenja prikazujejo kipi, ki skupaj s freskami in štukaturo ustvarjajo dramatično predstavo. 

Zasluga župniku Mateju Vrečarju 

Da so Šmarje postale še bolj znane, ima zasluge župnik Matej Vrečer. Bil je eden najbolj učenih duhovnikov svojega časa, ki je zapustil veliko sledov svojega dela. Dal je postaviti slikovite kapelice križevega pota na poti k cerkvi sv. Roka in s tem pritegnil še več romarjev. Kot matematik je izredno skrbno načrtoval to delo. Poskrbel pa je tudi za razkošno baročno opremo kapelic. Za romarje, ki so prihajali sem in občudovali Jezusovo trpljenje, upodobljeno v naravni velikosti, je bilo to enkratno doživetje.

Druženje na veliki šmaren 

Posebno slovesno je tukaj na veliki šmaren in god sv. Roka, ko je glavni romarski shod in se na vzpetini zbere veliko ljudi. Praznika se spominja tudi župnik Ratajc, ko je že kot otrok skupaj z družino in svojimi vrstniki priromal do cerkve sv. Roka. »Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo skupaj na travniku pred cerkvijo jedli malico«. 

Vabljeni k ogledu prejšnje epizode, v kateri sva si ogledali Slovenski Lurd. 

1/7