Župnijska cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki je bila zgrajena v 15. stoletju pod vplivom bavarske arhitekture. Cerkev je zgrajena v gotskem stilu. V obdobju 1951–1960 je pri notranji opremi cerkve sodeloval arhitekt Jože Plečnik.

Od dragocenosti je treba omeniti renesančni oltar sv. Katarine iz črnega marmorja iz leta 1694 in oltar Kristusa na Oljski gori z odlično oltarno sliko. 

Sv. Jakob je najbolj ljudski svetnik. Velja za zavetnika kmetov in romarjev.   

Župnija je zelo raznolika, razpeta in postavljena po porečju obeh Sor, Poljanske in Selške. To lepo mesto pritegne veliko turistov, ki si radi ogledajo tudi cerkev, ker stoji v središču mesta in je za ljudi vedno odprta. »Če jih mimogrede srečam, jim rade volje povem kaj o cerkvi,« je dejal župnik Matej Nastran.

Epizoda #20

VIDEO: Anej Fajdiga

Župnik Matej Nastran 

Matej Nastran v škofjeloški župniji deluje že 12 let. »V župnijo sem prišel kot mlad človek, poln načrtov in zagona. Moja pot je takšna, kot jo je hodil Jezus. Vse od navdušenja, do veliko dela do sprejemanja trpljenja, darovanja ter vse do zavesti, da človek v tem ni sam.«

Matej Nastran, župnik. FOTO: Kaja Zupanc 

Škofjeloški pasijon 

Škofja Loka je znana po škofjeloškem pasijonu. Uprizoritve sicer niso vsako leto, do sedaj so bile štiri v novejšem času. Leta 2021 je bila 300-letnica prve uprizoritve škofjeloškega pasijona, ko je pater Romuald Marušič napisal prvo dramsko delo v Sloveniji. 

Leta 1999, 2000 in 2009 je bil Škofjeloški pasijon znova uprizorjen kot procesija po ulicah Škofje Loke. Škofjeloški pasijon odmeva danes tudi v umetnosti. Ločan Vinko Mohorčič ga je upodobil v bakrenih reliefih. Nazorno predstavitev Škofjeloškega pasijona pa je na panojih z besedo in sliko pripravilo tudi Muzejsko društvo Škofja Loka. Oboje je na ogled v prostorih knjižnice.

Zakaj je škofjeloški pasijon po 300 letih spet oživel, pa župnik razkrije v videu. 

Bratje kapucini 

»V naši župniji delujejo tudi bratje kapucini, s katerimi zelo lepo sodelujemo,« je povedal Nastran. Kapucini so bili po številu samostanov in redovnikov v 18. stoletju najštevilčnejša redovna skupnost na Slovenskem. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so skušali to skrivnost približati tudi vernikom.

Vabljeni tudi k ogledu prejšnje epizode, ko sva si ogledali cerkev, ki diha za mlade.