Naš čas namreč zaznamujejo »nasilje, razdrobljenost in razdeljenost«, ugotavlja Nadal, ki je s tem v mislih napisal priročnik z naslovom »Kako biti kristjan na družbenih omrežjih: medčloveški odnosi in etična navzočnost v digitalnem svetu« (knjiga je zaenkrat na voljo v španskem jeziku). Kot poroča spletni portal EWTN, v njem ponuja svoj pogled ne le vernikom, temveč »vsem, ki se sprašujejo, kako zaščititi svoje dostojanstvo in dostojanstvo drugih« v okolju zaslonov, kratkih sporočil in odzivov na objave.

Knjiga, napisana s krščanskega vidika, se začne z duhovnim vprašanjem: »Kako smo lahko kristjani na družbenih omrežjih?«, od tu naprej pa poskuša začeti dialog, ki ni omejen »znotraj Cerkve«, temveč je po besedah avtorja usmerjen k širšemu občinstvu. V ta namen avtor ponuja »povabilo k preučevanju, kaj se dogaja v nas, ko se povezujemo prek zaslonov, kako na nas vplivajo vsebine, ki jih prebiramo, in kakšni ljudje postajamo, ko brskamo po družbenih omrežjih, pišemo komentarje, beremo ali se odzivamo na objave drugih«.

Nadal je navdih za svoje delo črpal iz dveh cerkvenih dokumentov: Frančiškove okrožnice »Vsi smo bratje« in dokumenta Dikasterija za komunikacijo iz leta 2023 z naslovom »K polni navzočnosti: pastoralni premislek o uporabi družbenih omrežij«.

Argentinski duhovnik pri analizi trenutnega stanja na družbenih omrežjih opredeljuje tri pomembne izzive. FOTO: Pixabay

Trije izzivi družbenih omrežij

Nadal pri analizi trenutnega stanja na družbenih omrežjih opredeljuje tri pomembne izzive: prvi je normalizirano nasilje. Kot piše, je to v okrožnici »Vsi smo bratje« izrecno poudarjeno: obstaja verbalno nasilje, ki je postalo »nekaj običajnega«, ob vsem tem pa »ne gre le za to, kaj pišemo, ampak tudi za to, kaj beremo, delimo in čemu pustimo, da se dotakne naših src«. »To nasilje, ki smo ga deležni, na koncu oblikuje naš pogled, našo potrpežljivost in naš način vzpostavljanja stikov z drugimi, tudi ko v tem dejavno ne sodelujemo,« opozarja Nadal.

Drugi večji izziv, pojasnjuje, je »razdrobljenost srca«. V tem primeru »tehnologija ni nevtralna: oblikuje naše notranje življenje. Tempo nenehne povezanosti razdrobi našo pozornost, slabi tišino, ki je temeljnega pomena, če želimo resnično slišati Boga, in ovira pristno sporazumevanje iz oči v oči«.

Ne gre le za to, koliko časa preživimo pred zaslonom, temveč za to, kaj nam ta način povezanosti naredi od znotraj, ugotavlja argentisnki duhovnik: kaj vznemirja v nas, česa nas prazni, s čim nam povzroča notranji nemir in kaj v nas gradi. Navsezadnje je na kocki »enotnost naše notranjosti«.

Kot tretji izziv Nadal omenja takojšnji odziv: »Družbena omrežja nas spodbujajo k hitremu odzivu, pogosto iz občutka bolečine. Vatikanski dokumenti to jasno izražajo: človeški – in tudi krščanski - slog ne sme biti odziven, temveč premišljujoč«.

To pomeni: »Ko se odzovemo brez razločevanja, naše besede postanejo orožje, tudi ko imamo prav ali branimo svoje krščanske vrednote«. Zato se Nadalu zdi zelo pomembno, da »znova najdemo notranji prostor med dražljajem in odzivom«, da ne izgubimo osebnostne svobode.

Nadal mlade spodbuja, naj si »znova prisvojijo majhne prostore brez zaslonov – resnično tišino, neprekinjene pogovore, hojo, branje, medsebojno druženje z ne zgolj polovično navzočnostjo«.

Nasveti za mlade

V luči tega Nadal mlade spodbuja, naj si zastavijo vprašanja, ki jim bodo pomagala, da postanejo svobodnejši. Recimo: »Kako naj vstopim v družbena omrežja in kako se pozneje umaknem? Kaj se dogaja v meni, ko prebiram določene komentarje? Ob katerih vsebinah sem bolj vznemirjen, žalosten ali jezen? Ali svobodno sprejemam odločitve? Me morda pogosto zanese?«

Svetuje jim tudi, naj zaščitijo »nekaj zelo dragocenega v današnjem času: svojo pozornost«, kajti: »Kamor gre vaša pozornost, tja gre vaše življenje«, oziroma kot pravi evangelij: »Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.«

Nadal mlade spodbuja, naj si »znova prisvojijo majhne prostore brez zaslonov – resnično tišino, neprekinjene pogovore, hojo, branje, medsebojno druženje z ne zgolj polovično navzočnostjo«: pri tem ne gre, pojasnjuje, za zavračanje digitalne tehnologije, temveč za »zaščito naše notranjosti, za zaščito naših src, da jih ne razpršijo tisoči dražljajev in da lahko živijo z večjo navzočnostjo in svobodo«.

Predlaga tudi, da se pred objavo ali odzivom na družbenih omrežjih za trenutek ustavimo: »Tisti kratki trenutek, ko se v nas razplamti jeza ali ranjen ponos, je namreč ključnega pomena, saj se takrat odločimo, kdo smo.« Svoboda ni v tem, da povemo vse, kar nam leži na duši, opozarja argentinski duhovnik, temveč v tem, da lahko izbiramo, kje in zakaj spregovorimo.

Katoličani smo poklicani, da digitalni svet počlovečimo, »pa ne z govori, temveč s svojo navzočnostjo«. FOTO: Pixabay

»Dodana vrednost« kristjanov na družbenih omrežjih

Katoličani smo poklicani, da digitalni svet počlovečimo, »pa ne z govori, temveč s svojo navzočnostjo«, je prepričan Nadal: »V okolju, kjer pustošijo bolečina, sarkazem in poniževanje, smo kristjani poklicani, da ne prispevamo k hrupu ali miselnosti množic, temveč da spodbujamo srečanje, skrb in spoštovanje.«

»Dodana vrednost« katoličanov na družbenih omrežjih, tako Nadal, »ni v tem, da se še več prepiramo, pač pa da smo dobri sosedje«. To včasih vključuje tudi »spoštljivo obrambo nekoga, ki je napaden, ali resnice naše katoliške vere«; drugič »pisanje zasebnega sporočila v tolažbo prejemniku«; spet tretjič, da »ne delimo nečesa, kar je ponižujoče« ali pa »izberemo molk, da ne bi spodbudili uničujoče dinamike«.

Evangelizacija v digitalnem svetu ne pomeni, da zasedamo prostor ali povečujemo vidnost: to je učenje, da znamo biti navzoči na človeški in krščanski način tam, kjer se danes odvija velik del življenja.

Digitalna evangelizacija se ne sme skrčiti zgolj na strategijo

Digitalna evangelizacija se Nadalu zdi resnična in nujna možnost, če je »ne skrčimo zgolj na strategijo«, saj je komunikacija predvsem navzočnost, »pri navzočnosti pa ne gre ne za improvizacijo ne za preračunljivost: navzočnost preprosto živimo«. Zato »evangelizacija v digitalnem svetu ne pomeni, da zasedamo prostor ali povečujemo vidnost: to je učenje, da znamo biti navzoči na človeški in krščanski način tam, kjer se danes odvija velik del življenja«.

Po Nadalovih besedah so družbena omrežja trenutno eden od krajev, kjer je veliko ranjenih ljudi: posameznikov, ki so izpostavljeni, poniževani, napadeni ali preprosto utrujeni in osamljeni. Soočanje s tem je izziv, predlaga duhovnik, da ne gremo zgolj ravnodušno mimo, da ne opazujemo od strani in obsojamo ali pa zgolj opazujemo, temveč da se za trenutek ustavimo: »V tem smislu digitalna evangelizacija pomeni, da se odločimo biti bližnji drug drugemu, tudi na zaslonih: da gledamo s sočutjem, skrbno izbiramo besede, drugih ne skrčimo na eno samo napako ali mnenje ter se vprašamo, za koga je treba poskrbeti v tej specifični izmenjavi mnenj.«

»V okolju, zasičenem z glasovi, morda najzgovornejša stvar ni briljantno zapisano sporočilo, temveč pristna navzočnost, ki se je sposobna za trenutek ustaviti pred trpljenjem in odpreti prostor za srečanje, tudi prek zaslona,« ugotavlja Nadal.

Argentinski duhovnik Gregorio Nadal. FOTO: FB/Gregorio Nadal

Kdo je Gregorio Nadal?

Gregorio Nadal se je rodil leta 1982 v Argentini. Leta 2002 je vstopil v škofijsko semenišče Marije, Matere Cerkve, mašniško posvečenje je prejel septembra 2009. Zaključil je univerzitetni študij teologije s specializacijo iz pastoralnih študij na Argentinski katoliški univerzi.

Nekaj časa je deloval kot vzgojitelj v škofijskem semenišču Marije, Matere Cerkve, trenutno pa je župnik v baziliki Brezmadežnega spočetja v domačem mestu Concepción del Uruguay. Pred kratkim je bil imenovan za škofovskega pooblaščenca za evangelizacijo. Je avtor številnih publikacij v španskem jeziku.