Rubi je dejavna tako v klekljarskem kot pevskem krožku. Popoldnevi so pri njej polni glasbe, gibanja in ustvarjalnosti. Obiskuje solo petje, igra klavir, pleza in hodi k verouku. A najraje je doma, kjer med različnimi materiali najde svoj mir – predvsem v kvačkanju, ki jo zadnje čase popolnoma prevzema. Veselijo pa jo že majhne zmage, denimo ko ji nekaj prvič uspe narediti čisto sami.

Rubi Gorjanc s figurico papeža Leona XIV. FOTO: Osebni arhiv 

Pred kratkim pa je Rubi naredila nekaj prav posebnega. S svojimi spretnimi rokami je skvačkala igračko za papeža. Ideja se je rodila kar doma, pred televizijo, ko so z družino spremljali oznanitev novega papeža. V upanju, da papež sprejme igračko, so se z družino odpravili v Vatikan. Rubi pripoveduje z navdušenjem: »Papež je sprejel darilo. Pogledal me je in vprašal, ali je to zanj, če sem ga naredila sama in od kod sem.« Ponosno je odvrnila: »Iz Slovenije!«

Kako si prišla na idejo, da bi za papeža kvačkala igračko?

Ideja se je pravzaprav rodila doma pred televizijo. Skupaj z družino smo spremljali oznanitev novega papeža. Ata je nato gledal posnetke avdienc in opazil, da je nekdo papežu vrgel kvačkano figurico – papež jo je celo ujel. Ata mi je takrat rekel: »Rubi, zakvačkaj še ti enega papeža!« Ideja se mi je zdela super in z mamo sva takoj šli po primerno volno. Začela sem kvačkati.

Mama in ata sta bila pred 17 leti že na avdienci pri papežu v Rimu, ko sta bila na poročnem potovanju. Letos pa sta predlagala, da gremo skupaj kot družina. Zraven sta šla še bica Nina in dedi Stanko. 

Karte za avdienco so nas čakale v Vatikanu pri gospodu Ivanu Reberniku, ki prihaja iz Prevalj in je tudi naš družinski prijatelj. Figurico sem ves čas popravljala, razdirala in znova kvačkala, ker sem si želela, da bi bila res lepa. Pot do Rima z vlakom iz Benetk sem izkoristila za zadnje popravke - lepila sem perlice za gumbke in šivala, a še vedno ni bil gotov. 

Rubi z očetom na vlaku proti Rimu. FOTO: Osebni arhiv 

Manjkal je še križec za verižico, ki sem ga imela namen kupiti v Rimu. Primernega sem našla v trgovinici pri Kalistovih katakombah. Zadnji večer sem bila že tako utrujena, da sem ob polnoči zbudila bico, da je pomagala prišiti nogice. Potem sem zadovoljno zaspala.

Zjutraj smo zgodaj prišli na Trg sv. Petra, kjer nas je gospod Rebernik usmeril, kam naj se usedemo, da bomo blizu dogajanju. Tam so bile tudi nune iz Indonezije. Bile so čisto navdušene nad mojo figurico in še bolj nad nami otroki ter so nam dajale upanje in pogum, da bo papež obstal in sprejel darilo. In res - uspelo je! 

Vesela sem, da sem ujela njegov prijazen nasmeh. In res - v živo je papež čisto tak. Prisrčen in nasmejan.

Rubi, se spomniš, kdaj si prvič prijela v roke kvačko? Kdo te je naučil kvačkati?

Na začetku me je moja bica (babica) Nina naučila plesti, pa šivati s šivalnim strojem. Potem pa sem izrazila željo, da bi se rada naučila kvačkati – tudi to me je naučila ona in me pri tem zelo spodbujala. Bila je potrpežljiva in me vedno pohvalila, tudi ko mi kaj ni uspelo.

Povej nam kaj več o igrački, ki si jo naredila za papeža. Kako bi jo opisala? 

Seveda. Figurica je iz mehke volne, napolnjena s polnilom in prikazuje papeža Leona XIV. Ima nasmeh, ki je širok in prijazen. Ima očala, ki so narejena iz žice, ki jo je brat Bert imel shranjeno in so ostale od gradnje naše nove hiše. Ima belo ogrinjalo, belo in majhno papeško kapico, verižico z velikim križem, ki visi na prsih in sive lase. Mislim, da sem ga kar lepo ujela – predvsem njegov nasmeh, ki je res podoben pravemu.

Trenutek izročitve darila papežu. FOTO: Vatican Media/Last Maje Kumprej Gorjanc 

Kaj si želela, da ta igračka sporoča? 

Želela sem, da figurica pokaže, da sem jo naredila z veliko ljubeznijo in truda. Hotela sem, da si bo čimbolj podoben in bo vse na svojem mestu. Vesela sem, da sem ujela njegov prijazen nasmeh. In res - v živo je papež čisto tak. Prisrčen in nasmejan.

Kako si se počutila, ko si bila tako blizu papeža? Si imela tremo? 

Ko smo prišli do našega mesta, sem prvič začutila, kako od blizu bom lahko videla papeža in kakšen blagoslov je to zame in našo družino. Bila sem vesela, srečna in hvaležna, ker res nisem pričakovala, da bomo tako blizu. Treme pa nisem imela, bolj sem bila vznemirjena. Sem pa čutila, vsi smo čutili, da bo papež sprejel moje darilo. In res ga je.

FOTO: Vatican Media/Last Maje Kumprej Gorjanc 

Že nekaj let poješ v zasebnem vokalnem studiu. Hodiš tudi na ure klavirja. Kaj ti pomeni glasba?

Rada poslušam glasbo, rada pojem in hitro začnem prepevati, ko slišim melodijo. Tudi med kvačkanjem figurice papeža sem si pela. V tistem času sem se pripravljala na zaključni nastop Najlepše slovenske zimzelene melodije, kjer sem se predstavila s pesmijo Lahko noč, Piran.

Poleg tega, da si izjemno ustvarjalna in glasbeno nadarjena, zelo rada preživljaš čas v naravi. Plezaš, kolesariš in nabiraš gozdne dobrote. Je narava kdaj tudi navdih za tvoje ustvarjanje?

Narava je naši družini blizu. Tam, kjer smo prej živeli, je bilo res lepo in gozd je bil blizu. Že kot majhna sem hodila za Bertom in raziskovala in opazovala življenje ob potokih, mlakah, v podrasti. V gozdu diši, drugače se diha in razmišlja. Rada nabiram gobe, lisičke in jurčke in črnice (borovnice), a letos so drobne. Tudi živali imam rada. Poleg tega imamo doma psičko Tess, pasme mali angleški hrt. Je zelo nežna in prijazna – pravi družinski član.

Imaš starejšega brata Berta in mlajšo sestrico Mimi. Kako se razumete in kaj najraje počnete skupaj?

Bert je dve leti starejši, Mimi pa 5 let mlajša. Z Bertom rada skupaj ustvarjava in kolesariva. Na morju riševa na kamne in jih prodajava, skupaj se potapljava – jaz sem njegova asistentka, ko lovi hobotnice in ribe. Z Mimi pa rada barvava, ji delam frizure in se igrava. Vsak je nekaj posebnega in lepo je, ko smo skupaj.

Rubi s starejšim bratom in mlajšo sestrico. FOTO: Osebni arhiv 

Si zelo marljiva in uspešna v šoli. Že veš, kaj bi rada postala, ko boš velika?

Še ne vem čisto točno. Morda pa bo nekaj, kjer bom lahko uporabljala svoje ročne spretnosti in bila pri tem ustvarjalna. Rada imam, ko lahko nekaj naredim sama – z ljubeznijo in rokami.