Nekaj mesecev pred poroko je njen zaročenec izgubil življenje v prometni nesreči. Na dan načrtovane poroke, 20. avgusta 2016, pa je bila Veronika deležna sočutja in tolažbe iz povsem nepričakovanega vira: upokojeni papež Benedikt XVI. jo je sprejel v samostanu Mater Ecclesiae v Vatikanskih vrtovih in z njo obhajal sveto mašo. Benedikt XVI. je Veroniki namenil nekaj besed tolažbe, v zapisu spletnega portala kath.net pripoveduje njena prijateljica Ingrid Wagner, ki je prosila za srečanje in jo spremljala na romanju v Vatikan.

Bilo je lepo sončno jutro, ko so naju v soboto sredi avgusta, na praznik sv. Bernarda iz Clairvauxa, švicarski gardisti pobrali pri vratih sv. Ane in naju z avtomobilom odpeljali v majhen samostan v Vatikanskih vrtovih na posebno srečanje s papežem Benediktom.

Veronikin zaročenec Jožef se je na dan spreobrnjenja sv. Pavla, 25. januarja 2016, smrtno ponesrečil na cesti.

Za mojo prijateljico Veroniko bi to pravzaprav moral biti poročni dan: z zaročencem Jožefom sta se želela poročiti 20. avgusta. Vse je bilo že pripravljeno: poročna obleka kupljena, cerkev in gostilna rezervirani. Toda na dan spreobrnjenja sv. Pavla, 25. januarja 2016, se je Jožef smrtno ponesrečil na cesti. Nesreča ni bila njegova krivda. Avto ga je čelno zadel in umrl je na kraju trka. Jožef je bil zelo pobožen mladenič, ki je ljubil Jezusa in Cerkev. Njegov najljubši svetnik je bil sv. Pavel.

»Le kaj bom na ta dan počela z njo v Rimu?«

Vroni [Veronika] me je nekaj tednov po pogrebu vprašala, ali bi šla z njo v Rim na njen »poročni dan«. Ta poseben dan si je želela preživeti v večnem mestu. Privolila sem in skrivaj pomislila: »Le kaj bom na ta dan počela z njo v Rimu?«

Prišlo mi je na misel, da bi prosila za srečanje z upokojenim papežem Benediktom.

Prišlo mi je na misel, da bi prosila za srečanje z upokojenim papežem Benediktom. Moj prijatelj duhovnik, ki sem mu zaupala to zamisel, me je spodbudil, naj mu preprosto pišem na njegov uradni vatikanski naslov. Rečeno, storjeno. Na kratko sem se predstavila in mu napisala zgodbo o svoji prijateljici Vroni ter njenem zaročencu Jožefu. Tri strani rokopisa. Vroni o tem ni vedela ničesar. V času, ki sem ga preživela v Regensburgu z mladinsko skupino Jugend 2000, sem pred mnogimi leti spoznala Georga in Josepha Ratzingerja. Vedno znova je prihajalo do kratkih srečanj, ki so me verjetno tudi spodbudila k temu koraku.

Selitev v Vatikan?

Nekaj tednov po mojem pismu je prišel klic iz Vatikana z obljubo, da je papež Benedikt prejel pismo in da naju bo z veseljem sprejel ter z nama obhajal sveto mašo. Presenečenje in veselje Vroni in tudi moje sta bila neizmerna. In tako sva odleteli v Rim. V prtljagi sva imeli lep dirndl [bavarsko nošo] in številne bavarske dobrote. Toliko, da naju je škof Gänswein sprejel z vprašanjem, ali se želiva preseliti k njim, ko je videl najin velikanski kovček na kolescih.

V življenju človeka so trenutki, ko je zelo težko verjeti v Božjo ljubezen.

Sveta maša je bila zelo preprosta in zelo lepa. Na začetku je papež Benedikt XVI. pogledal naravnost Vroni v obraz in dejal: »Veronika, danes je za Vas zelo težak dan. V življenju človeka so trenutki, ko je zelo težko verjeti v Božjo ljubezen.« Nato je pokazal na velik križ za seboj in nadaljeval: »Takrat je še posebej pomembno, da se zazrete v križ in od njega prejmete vso tolažbo, moč in ljubezen.«

S. MariaVita

Po sveti maši sva se z Benediktom lahko še malce pogovarjali. Vroni je povedal, da je veliko molil zanjo. Vidno zadovoljen je bil, da sva oblekli »dirndl« in hvaležen za vse najine spominke z Bavarske. Zelo ga je zanimalo tudi delo, ki sva ga opravljali za Cerkev. Vroni je takrat delala za mladinsko krščansko organizacijo v Augsburgu, jaz pa sem imela službo na škofiji Passau, na oddelku za novo evangelizacijo in poklice. Kakšno tolažbo in veselje nama je sveti oče podaril na ta dan, ki je bil za Vroni tako težak!

Čeprav tudi danes kdaj doživljava težke trenutke, nama v življenju pomaga spomin na srečanje s papežem Benediktom.

Vroni se je medtem pridružila redu betlehemskih sester v kraju St. Johann im Pongau v Avstriji. Njeno redovno ime je s. MariaVita. Prepričana sem, da ji je molitev papeža Benedikta pomagala v trpljenju še globlje doživeti Gospoda. In čeprav tudi danes kdaj doživljava težke trenutke, nama v življenju pomaga spomin na srečanje s papežem Benediktom in njegovo povabilo, naj vedno znova pogledamo na križ in od Gospoda prejmemo vso moč in vso tolažbo in vso ljubezen.