Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zbogom, Benedikt XVI. (1927-2022)!

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 31. 12. 2022 / 10:45
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 31.12.2022 / 11:14
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Zbogom, Benedikt XVI. (1927-2022)!

Zbogom, Benedikt XVI. (1927-2022)!
Joseph Ratzinger (1927-2022), Benedikt XVI. (2005-2013). FOTO: arhiv Družine
V starosti 95 let je umrl zaslužni papež Benedikt XVI.

V preteklih dneh so v svetovnih medijih zaokrožile vesti o njegovem vedno šibkejšem zdravju, papež Frančišek pa je ob koncu zadnje splošne avdience v letu 2022 vse vernike po svetu pozval k molitvi za njegovega predhodnika, ki se je s papeškega položaja umaknil februarja 2013. Predzadnji dan starega leta se je zaslužni papež po navedbah italijanskih medijev v svoji sobi še udeležil svete maše.

Pontifikat »pod giljotino«

V konklavu leta 2005 se je Josephu Ratzingerju zdelo, kot da je nad njim padla »giljotina«: ko so kardinali odločali o njem kot o novem papežu, se je počutil »ves omotičen«, spominja nemški spletni portal Kirche und Leben: »Gospodu sem z globokim prepričanjem rekel: Ne stori mi tega! Imaš mlajše in boljše.« Tako je Benedikt XVI. dan po svoji umestitvi v vatikanski dvorani za avdience dejal nemškim romarjem. Tri dni pred izvolitvijo je dopolnil 78 let. Katoliško cerkev je vodil osem let, februarja 2013, na praznik Lurške Marije, pa je napovedal, da se umika s papeškega položaja.

Spomladi 2013 se nama je zdelo, da ima pred seboj le še nekaj mesecev življenja.

Kot je pozneje pojasnil njegov dolgoletni osebni tajnik nadškof Georg Gänswein, je Benedikt XVI. ob odstopu računal na skorajšnjo smrt: »Spomladi 2013 se nama je zdelo, da ima pred seboj le še nekaj mesecev življenja.« Teh nekaj mesecev se je podaljšalo v skoraj deset let.

Zakaj Benedikt?

Na eni od splošnih avdienc kmalu po izvolitvi aprila 2005 je novi papež pojasnil, da je ime Benedikt izbral kot povezavo s papežem Benediktom XV., ki je »vodil Cerkev skozi nemirne čase prve svetovne vojne«. Dejal je tudi, da ga ime spominja na sv. Benedikta iz Nursije in njegovo vlogo pri oblikovanju »neizpodbitnih krščanskih korenin evropske kulture in civilizacije«.

Benedikt XVI. je v svojem pontifikatu (2005-2013) na 24 apostolskih potovanjih obiskal 22 držav po svetu - od tega je trikrat potoval v svojo domovino Nemčijo.

Kot papež je Benedikt pogosto govoril o potrebi po evangelizaciji. »Ni večje prednostne naloge od te: omogočiti ljudem našega časa, da znova srečajo Boga, Boga, ki nam govori in z nami deli svojo ljubezen, da bi imeli življenje v izobilju,« je zapisal v svoji apostolski spodbudi Gospodova beseda (Verbum Domini) iz leta 2010.

Benedikt XVI. je v svojem pontifikatu (2005-2013) na 24 apostolskih potovanjih obiskal 22 držav po svetu - od tega je trikrat potoval v svojo domovino Nemčijo; če k Aziji prištejemo še Turčijo, pa je obiskal vseh pet celin ter ob tem opravil še trideset potovanj po Italiji. Napisal je 17 dokumentov v obliki motu proprija, 116 apostolskih konstitucij, 144 apostolskih pisem, 278 javnih pisem, 242 poslanic, 352 pridig in 1.491 nagovorov.

Habemus papam! FOTO: Vatican Media

Umestitev 24. aprila 2005

Benedikt XVI. je bil kot Petrov naslednik in rimski škof umeščen 24. aprila 2005. Ob tej priložnosti si je nadel poznoantično obliko palija, podpis pod papeškim umestitvenim bogoslužjem, ki ga je oblikoval tedanji ceremoniar Piero Marini, pa velja za prvi »podpis« Benedikta XVI.

Sledilo je še nekaj drugih presenetljivih znamenj: septembra 2005 se je Benedikt srečal s teologom Hansom Küngom, ki mu je Vatikan leta 1979 izrekel opomin. Tik pred tem pa je sprejel tudi glavnega predstojnika Bratovščine sv. Pija, s čimer se je začela ena največjih preizkušenj njegovega pontifikata.

Benedikt XVI. se je v začetku leta 2006 odpovedal častnemu nazivu »patriarh Zahoda« - iz »zgodovinskega in teološkega realizma« in kot ekumensko znamenje do vzhodne Cerkve.

Pismo Kitajski

Že na začetku pontifikata se je nemški papež odločil za manjšo »decentralizacijo«: pristojnost za izvedbo beatifikacijskih slovesnosti je prenesel na škofije, sam je opravljal le kanonizacije.

V začetku leta 2006 se je odpovedal častnemu nazivu »patriarh Zahoda« - iz »zgodovinskega in teološkega realizma« in kot ekumensko znamenje do vzhodne Cerkve. Do napetosti s Kitajsko je prišlo, ko je tamkajšnje Katoliško patriotsko združenje s pooblastili državnega vodstva posvetilo dva škofa brez privolitve Rima. Malce nenavadno je bilo, ko je Benedikt XVI. v obširnem pismu nagovoril kitajske »rimokatoličane«.

Benedikt je bil globoko osramočen zaradi zlorab v Katoliški cerkvi. FOTO: Vatican Media

Muslimani in Judje

Med obiskom svojega nekdanjega profesorskega mesta si je Benedikt XVI. nakopal gnev velikega dela muslimanskega sveta: leta 2006 je v svojem »Regensburškem govoru« navedel besede poznosrednjeveškega cesarja, ki se je žaljivo izrazil o preroku Mohamedu. Dva meseca pozneje je obiskal Turčijo, vključno z Modro mošejo v Carigradu, ter našel prave besede in geste, s katerimi je odpravil neljubi nesporazum.

Nekoliko razburjenja je povzročilo njegovo apostolsko pismo Summorum Pontificum, s katerim je papež od septembra 2007 dovolil predkoncilsko bogoslužje kot »izredni obred« brez nadaljnje odobritve krajevnih škofov. To je vključevalo tudi priprošnjo za Jude na veliki petek, katere uvod je bil po protestih spremenjen, vendar je še vedno vseboval formulacijo »za razsvetljenje Judov, da bi spoznali Kristusa«.

Ob razkritju zlorab v Združenih državah Amerike je Benedikt XVI. jasno povedal, da dejavni pedofili ne morejo biti duhovniki.

Val primerov zlorab

Aprila 2008 se je papež Benedikt med potovanjem v Združenih državah Amerike prvič soočil s škandalom spolnih zlorab mladoletnih s strani duhovnikov. V valu razkritij, ki je leta 2002 zajel celotne Združene države, je bilo prejetih okoli 13.000 pritožb o zlorabah, v katere je bilo v obdobju šestdesetih let vpletenih približno 5.000 duhovnikov. Benedikt je globoko osramočen zahteval pravne ukrepe in ob tem jasno povedal, da dejavni pedofili ne morejo biti duhovniki. Srečal se je tudi z nekaterimi žrtvami, kar mu je prineslo precejšnje spoštovanje ameriške javnosti.

28. junija 2008 je slovesno odprl »Pavlovo leto«, s katerim je vesoljna Cerkev obeležila 2000. rojstni dan apostola narodov.

Benedikt XVI. je napisal 17 dokumentov v obliki motu proprija, 116 apostolskih konstitucij, 144 apostolskih pisem, 278 javnih pisem, 242 poslanic, 352 pridig in 1.491 nagovorov. FOTO: Vatican Media

Bratovščina sv. Pija in rimska kurija

Januarja 2009 je Benedikt XVI. umaknil izobčenje štirih škofov Bratovščine sv. Pija. To, kar naj bi bil nadaljnji korak k spravi, se je izkazalo za polom: eden od škofov, ki naj bi bil rehabilitiran, Richard Williamson, je zanikal obstoj holokavsta. Njegova izjava je bila deležna množičnih protestov s strani nemških škofov. Hamburški nadškof Werner Thissen je dejal, da je Vatikan opravil »površno delo«.

Benedikt XVI. je na srečanju z najvišjimi judovskimi predstavniki iz Združenih držav Amerike poudaril, da je bil holokavst »zločin proti Bogu in človeštvu«.

Obisk Svete dežele

Kmalu zatem je Benedikt XVI. na srečanju z najvišjimi judovskimi predstavniki iz Združenih držav Amerike poudaril, da je bil holokavst »zločin proti Bogu in človeštvu«. Med potovanjem v Sveto deželo maja 2009 je obiskal spomenik holokavsta Jad Vašem in po srečanju z rabini požel veliko priznanje.

Svojemu nasledniku pa je prepustil odločitev, ali naj bi prišlo do nadaljnjega zbliževanja med Katoliško cerkvijo in Bratovščino sv. Pija.

Benedikt XVI. je ob koncu leta duhovnikov junija 2010 v Rimu prosil za odpuščanje za vse zlorabe, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki. FOTO: Vatican Media

Leto duhovnikov in zlorabe

Junija 2009 je Benedikt XVI. razglasil »leto duhovnikov«, ki pa ga je predvsem v Nemčiji zasenčil izbruh škandala okoli primerov spolnih zlorab v Katoliški cerkvi. Govora je bilo celo o »annus horribilis«. Ob koncu leta duhovnikov junija 2010 je papež v Rimu prosil za odpuščanje za vse zlorabe, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki.

Istega meseca je Benedikt XVI. napovedal ustanovitev Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.

Leta 2011 so neposredno s papeževe mize v javnost pricurljali zaupni dokumenti.

»Leto vere«

Leta 2011 so neposredno s papeževe mize v javnost pricurljali zaupni dokumenti. Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je poročal o aferi »Vatileaks«.

Ob 50. obletnici začetka koncila je Benedikt XVI. oktobra 2012 razglasil »leto vere«, 6. januarja 2013 pa je svojega tajnika Georga Gänsweina imenoval za nadškofa.

Papež Frančišek je svojega predhodnika večkrat obiskal. FOTO: Vatican Media

Njegov pontifikat je želel spodbuditi prenovo

Benediktovo papeževanje so zaznamovala prizadevanja za kulturno, intelektualno in duhovno prenovo, vključno z bogoslužno reformo. Prav tako je pomagal okrepiti Cerkev po reformnih prizadevanjih drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Benedikt je sam sodeloval na ekumenskem koncilu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v vlogi izvedenca na prošnjo kölnskega nadškofa kardinala Josepha Fringsa. Zavračal je razlage koncila, ki so poudarjale »diskontinuiteto in prelom«. Po njegovih besedah je bilo treba na ta pomemben cerkveni zbor gledati v duhu »kontinuitete« in »reforme«. 

Njegova prizadevanja za oblikovanje trdne razlage drugega vatikanskega koncila so trajala vse do konca njegovega pontifikata. 14. februarja 2013 je dejal, da je bil koncil sprva napačno predstavljen »skozi oči medijev«, ki so ga prikazovali kot »politični boj« med različnimi tokovi v Cerkvi. Ta »koncil medijev« je povzročil veliko bede v Katoliški cerkvi, zaradi česar so se zaprla številna semenišča in samostani, bogoslužje pa je bilo »povsakdanjeno«.

Benedikt XVI. se je z vrha Katoliške cerkve uradno umaknil 28. februarja 2013 ob 20. uri.

Prvi odstop s papeškega položaja po skoraj 600 letih

11. februarja 2013 je Benedikt XVI. pred kardinali naznanil svoj odstop s papeškega položaja, ker je čutil, da zaradi visoke starosti in pomanjkanja telesnih moči ni več primeren za zadovoljivo opravljanje petrinske službe. Z vrha Katoliške cerkve se je uradno umaknil 28. februarja 2013 ob 20. uri. S helikopterjem je odpotoval v nekdanjo papeško letno rezidenco v Castel Gandolfu, kjer je preživel nekaj mesecev. Takrat je dejal, da je preprosto »romar, ki začenja zadnjo etapo svojega zemeljskega potovanja«. Zatem se je umaknil v nekdanji samostan Mater Ecclesiae v Vatikanskih vrtovih, kjer je umrl 31. decembra 2022 ob 9.34.

Kupi v trgovini

Povezano potovanje

Islandija in severni sij

V lovu za auroro borealis, enim najlepših naravnih pojavov.

Število dni

5

Naslednji termin

06.02.2023

Nalaganje
Nazaj na vrh