Na otroštvo ob bratu in dveh sestrah – najmlajša sestra je od njega mlajša kar 22 let – ga vežejo lepi spomini. V župniji je postal bolj dejaven v študentskih letih, ko se je najprej pridružil jasličarjem, nato pa še animatorjem in ministrantom. »Iz otroštva mi v spominu ostajajo večji prazniki, kjer je bila v družini molitev redni del priprave nanje. Prav skupna molitev je dajala praznikom poseben čar.«

Po študiju elektrotehnike med jezuite

Po maturi na Gimnaziji Šentvid se je vpisal na študij elektrotehnike in ga tudi dokončal. Zanj se je odločil, »ker me je zanimalo, kako stvari delujejo, zakaj se stvari začnejo vrteti, ko se pritisne gumb. Že kot fantiča so me zanimale nekatere tehnične stvari, zato je bila to ena od možnosti za prihodnost«, pojasni prvotno izbiro študija. Leta 2016 pa je vstopil v Družbo Jezusovo. Odločitev je tlela in se oblikovala postopoma. »Življenje me je pripeljalo do odločitve, da grem na ignacijanske duhovne vaje. Ta izkušnja, da je Gospod konkretno dejaven v mojem življenju, me je spodbudila, da tudi sam odgovorim na to njegovo ljubezen, ki se mi daje. Tako je dozorela moja odločitev za jezuite.«

Leta 2016 je vstopil v Družbo Jezusovo. FOTO: Siniša Kanižaj

Od Italije do Francije

Večino časa jezuitske formacije je preživel v tujini. Sprva dve leti noviciata v Genovi, ki mu je sledil študij filozofije v Rimu, zatem dve leti pastoralnega dela v Jezuitskem kolegiju v Ljubljani in tri leta študija teologije v Parizu, kjer je bil lani aprila posvečen v diakona. Zadnje leto je razpet med Jezuitskim kolegijem in župnijo Ljubljana Dravlje. »V kolegiju sem odgovoren v prvi vrsti za študentsko rezidenco, kjer glavne dejavnosti potekajo čez teden. Za vikend sem v župniji, kjer sem dejaven predvsem pri mladinski pastorali. Ob nedeljah pa mi je zaupana tudi kakšna pridiga pri eni od maš.«

Ceni to, kar imamo v Sloveniji

Tuji kraji, v katerih je živel v zadnjem desetletju, so na nek način postali njegov drugi dom. V vseh teh letih je stkal pristne vezi z jezuiti z vsega sveta. »Zanimivo je, da nas je iz različnih koncev sveta skupaj privedla osebna odločitev za Kristusa,« navdušeno pripoveduje Janez, ki mu je tujina dala prožnost in priložnost, da se je prilagodil novim navadam in načinu dela. »Tako lahko vidiš, da nekje določene stvari delajo bolje kot v Sloveniji, druge pa slabše. Mislim, da sem tako začel bolje ceniti to, kar imamo v Sloveniji.«

Novomašno geslo Janeza Gorenca je: » ... ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus« (Flp 3, 12). Kot pravi, te besede apostola Pavla povzemajo bistvo, »kaj je zame odločitev za redovništvo in duhovništvo. Je odgovor na Božjo ljubezen, ki se daje vsakemu človeku.« FOTO: Siniša Kanižaj

»Dovolj je dnevu lastna teža«

Ob skorajšnjem posvečenju čuti nekoliko več vznemirjenja, predvsem v smislu, kaj bo prinesel jutrišnji dan. A v isti sapi dodaja, da ga ob misli na samo posvečenje navdaja mir. »Kolikor mi uspeva, se ne poskušam preveč obremenjevati z jutri. Dovolj je dnevu lastna teža,« zaključuje s svetopisemskim citatom. Po posvečenju v ljubljanski stolnici na praznik apostolov sv. Petra in Pavla bo novo mašno slovesno obhajal v nedeljo, 5. julija, v domačih Dravljah.