Kolbe je bil za svetnika razglašen 10. oktobra 1982, že vse od svoje mučeniške smrti pa navdihuje ljudi, da presegajo meje sebičnosti in v svojem ravnanju mislijo na dobrobit bližnjega.

Dan pred Kolbejevim godom, 13. avgusta, so v poljski prestolnici Varšavi na svetovni premieri predstavili film o življenju svetnika, ki sicer v teh dneh prihaja v svetovne kinematografe: film z naslovom »Zmagoslavje srca« prikazuje življenjsko zgodbo sv. Maksimilijana Kolbeja in se osredinja na zadnjih 14 dni svetnikovega življenja, na obdobje, ki ga je z devetimi sotrpini preživel v »bunkerju lakote«. Film osvetljuje doslej manj znano zgodbo o zmagi sv. Maksimilijana in njegovih tovarišev nad smrtjo skozi oblikovanje bratstva upanja v temi koncentracijskega taborišča.

Po besedah katoliškega filmskega ustvarjalca Anthonyja D’Ambrosia je novi film o poljskem svetniku »ena najbolj katarzičnih in zdravilnih zgodb – še posebej za tiste, ki se borijo z upanjem in dvomi«.

Režiser Anthony D'Ambrosio je s pomočjo Kolbejeve življenjske zgodbe znova našel pot k osebni veri.

Anthony D’Ambrosio namreč ve, kaj pomeni, če se človek v življenju nenadoma »zaleti v zid«. Dolga leta je trpel zaradi nepojasnjene kronične nespečnosti, zaradi katere je ponoči pogosto spal zgolj 20 minut, v najboljšem primeru dve uri. Posledična izčrpanost in možganska megla sta režiserja drago stali: ni bil sposoben delati, njegovi osebni odnosi so bili izjemno obremenjeni, dvomil je o svoji veri in o vrednosti preživetja. Nato pa je »srečal« sv. Maksimilijana Kolbeja. S pomočjo njegove življenjske zgodbe je znova našel pot k osebni veri. Kot je pred poldrugim letom pričeval na družbenih omrežjih, je »zapustil Cerkev«, nato pa mu je Maksimilijan Kolbe pomagal, »da sem se vrnil v njeno naročje«.

Ameriški filmski ustvarjalec Anthony D'Ambrosio (na desni) med predstavitvijo filma o sv. Maksimilijanu Kolbeju. FOTO: FB/Triumph of the Heart 

Izguba vere

Ameriški režiser je v ganljivem video posnetku pojasnil, kako sta njegovo življenje zaznamovali odvisnost in zasvojenost. Odraščal je v katoliški družini in v obdobju največjih težav je doživel močno izkušnjo Boga, ko je spoznal žensko, za katero je mislil, da bo nekoč postala njegova žena. Takrat je začutil, da mu Bog želi to žensko postaviti ob stran in v istem trenutku je začutil ozdravljenje: »Moja odvisnost je izginila. Strah pred poroko je izginil. Moj občutek sramu je izginil, bil sem ozdravljen in bilo je čudovito!«

Doživel sem, kako se je moja vera popolnoma razblinila ...

Tik pred zaroko pa so se pri njem pojavile zdravstvene težave, zato je razmerje prekinil. Ženska se je v tem času poročila z drugim moškim. »Doživel sem, kako se je moja vera popolnoma razblinila,« D'Ambrosio opisuje svoje takratno življenje: »Spomnim se, da sem se zbudil po grozni nočni mori, šel na vrt in želel moliti. Ugotovil sem, da tega dela mene, ki je verjel v Boga, preprosto ni več. Vere v Boga ni bilo več niti trohice.«

Ob tem je živel v katoliškem okolju in bil vključen v delo z mladimi. Sprva o izgubi osebne vere ni mogel govoriti z nikomer, pozneje, ko je o tem lahko spregovoril, pa so šle stvari vedno na slabše. »V teh neprespanih nočeh sem iz nekega razloga začel premišljevati o življenju sv. Maksimilijana Kolbeja,« D'Ambrosio opisuje prelomnico v svojem življenju. V hudi osebni stiski se je postavil v Kolbejeve čevlje, ko je brez upanja sedel v »bunkerju lakote«.

Napovednik novega filma. FOTO: FB/Triumph of the Heart

Zgled ljubezni

D'Ambrosio opisuje izjemno pomembno vlogo, ki jo je svetnik takrat odigral za njegovih devet sotrpinov. Iz ljubezni jih je spremljal v njihovem trpljenju in to trpljenje prevzel tudi nase. Ta podoba je postavila njegovo vero na nove temelje, priznava režiser: »Ko nisem več mogel verjeti v Boga ali čudeže, sem še vedno lahko verjel v zgled ljubezni, ki pride v temo, da bi bila preprosto z menoj. Mislim, da to potrebujejo ljudje, ki dvomijo in trpijo … Krščanstvo potrebujejo na svoji strani, da se ga lahko oklenejo ob izgubi smisla.«

Naša zgodba se začne prav tu, ko se sv. Maksimilijan skupaj z devetimi drugimi zaporniki v najtemnejšem kraju na svetu bori, da bi začel vstajo upanja ...

Film »Zmagoslavje srca« se osredinja prav na to točko, pojasnjuje D'Ambrosio: »Večina filmov o sv. Maksimilijanu Kolbeju se konča, ko se odloči, da bo prostovoljno odšel v 'bunker lakote'. Naša zgodba pa se začne prav tu, ko se svetnik skupaj z devetimi drugimi zaporniki v najtemnejšem kraju na svetu bori, da bi začel vstajo upanja.«

Novi film osvetljuje doslej manj znano zgodbo o zmagi sv. Maksimilijana in njegovih tovarišev nad smrtjo skozi oblikovanje bratstva upanja v temi koncentracijskega taborišča. FOTO: FB/Triumph of the Heart

»Bodimo ponosni na svojo Cerkev in svojo vero«

V nedavnem pogovoru za ameriške katoliške medije je D'Ambrosio pojasnil, kakšne upe goji za gledalce, ki se bodo odločili za ogled filma o poljskem svetniku: »Moje osrednje sporočilo je upanje.« Ljudje, ki so si film že ogledali, mu množično sporočajo, da po koncu filma neizmerno zahrepenijo po nebesih, obenem pa tudi, da se jim zdijo križi, so jim v življenju naloženi, povsem znosni. »Mislim, da jih ogled tolikšnega trpljenja postavi iz oči v oči s križem, ki ga nosijo sami, nato pa jim pokaže tudi zmago križa,« tako D'Ambrosio.

Mislim, da bo film postavil nova merila za katoliške filmske ustvarjalce. … Ni nam treba čakati, da nam zgodbe pripoveduje Hollywood. S Goljatom se lahko soočimo sami.

Režiser upa, da bo film imel določen vpliv tudi na Katoliško Cerkev: »Mislim, da bo postavil nova merila za katoliške filmske ustvarjalce. … Ni nam treba čakati, da nam zgodbe pripoveduje Hollywood. S Goljatom se lahko soočimo sami.« Film naj bi po njegovem mnenju prinesel tudi »nov občutek glede verodostojnosti duhovništva in gibanja za življenje«. V srca ljudi bo vcepil nov občutek ponosa. Ne glede na to, ali si bodo film ogledovali katoličani ali neverni, »v tej zgodbi ne morete ne videti poguma, junaštva in vrlin, ki so čudoviti, ki presegajo vsakdanje«. D'Ambrosio si želi, da bi bili po ogledu filma »Zmagoslavje srca« »resnično ponosni na svojo Cerkev in svojo vero«.