Izkušnja vztrajnega obračanja na Boga ob delu, jedi, vsakdanjiku in prazniku, jutrih in večerih mi že od otroštva prinaša mir, občutek domačnosti in varnosti. Doma smo molili rožni venec in tudi večino drugih molitev, ki me spremljajo že vse življenje, sem se naučila doma. A v življenju sem morala iti še naprej, pognati globlje korenine, da se drevo mojega življenja ne bi usodno nagnilo ali celo izrulo.

V obdobju odraščanja sem ostala iskalka – pri verouku, ob šolskih sestrah, na katehetskem tečaju in v enem od gibanj sem se navduševala nad Jezusom, Marijo, prijateljstvi, ki so se rojevala na teh poteh. Kot veliko mladih sem tudi sama polna naivnega optimizma mislila, da se nad Jezusom lahko navduši prav vsakdo. Da bo tudi moj fant, ki je nato postal moj mož, želel spoznati ta biser mojega življenja.

Temelji so se zamajali

A moje sanje so se z leti razblinile. To je bilo zame življenjsko razočaranje. Moji duhovni temelji so se zamajali,...