Skoraj trideset sogovornikov iz Slovenije in drugih srednjeevropskih držav je v dveh dneh razpravljalo o identiteti, pomenu, vlogi, sedanjosti in prihodnosti Srednje Evrope v širšem evropskem prostoru.

Prvi govornik v ponedeljek je bil filozof in fotograf ddr. Evgen Bavčar. FOTO: Tatjana Splichal

Eden od ponedeljkovih udeležencev in govornikov na konferenci je bil tudi hrvaški zgodovinar, diplomat ter nekdanji minister za zunanje in evropske zadeve Miro Kovač, ki pozdravlja tovrstne konference, saj kot je povedal za spletno Družino, takih dogodkov ni veliko.

Nekdanji hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve in član HDZ Miro Kovač. FOTO: Tatjana Splichal 

Bolj jasno bi morali opredeliti skupne interese

Na vprašanje, ali je Srednja Evropa konstanta v spreminjajočem se svetu, je za spletno Družino odgovoril, da bi to šele lahko postala, »ker zdaj še nimamo dovolj zavesti, da bi morali bolj sodelovati. Časi, ki so pred nami, so težki časi, predvsem zaradi vseh nesoglasij na najvišji ravni, prvenstveno med ZDA in Kitajsko. Vse to vpliva na Evropo, na Evropsko unijo. Menim, da bi se morale znotraj EU države Srednje Evrope, to so Hrvaška, Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska in druge, bolje organizirati. Svoje ekonomske, prometne in finančne interese bi morali medsebojno uskladiti. Tega sedaj ni. Obstaja sicer nekaj iniciativ, ampak vse to je premalo«.

Na torkovem panelu z naslovom »Kriza evroatlantske povezave in Srednja Evropa« so sodelovali: Francesco Carraro (Italija), Ernest Petrič (Slovenija) in Blaž Podobnik (Slovenija). FOTO: M. S.

Znotraj EU pustiti pečat in imeti lastno identiteto 

Kovač si želi več koordiniranega sodelovanja, za kar po njegovih besedah potrebujemo ljudi, ki bodo imeli zavest o medsebojnem povezovanju in bodo tako delovali v svojih sredinah, bodisi na področju kulture, znanosti ali politike ter se povezovali z ljudmi iz istih področjih v drugih državah Srednje Evrope. »Nekaj tovrstnih povezav sicer je na relaciji Hrvaška-Slovenija-Italija in Hrvaška-Slovenija-Avstrija, ampak to ni dovolj, to je premalo široko. Znotraj EU moramo pustiti svoj pečat, imeti svojo identiteto in zaščititi svoje interese na pameten način, skladno s svojimi zmožnostmi,« je prepričan.

Različni pogledi na svet

Ob tem poudarja, da imajo naše zahodne prijateljske države svoje interese in poglede na svet, ki se razlikujejo od naših pogledov. Pogled človeka na svet, ki živi v Ljubljani, Zagrebu, Bratislavi ali Pragi se razlikuje od pogleda človeka, ki živi v Dortmundu, Bruslju ali Lyonu, meni hrvaški gost dvodnevne mednarodne konference. »Zakaj? Naša in vaša družba sta še pretežno monoetnični, medtem ko imata nemška ali francoska družba precej več priseljencev in sta etnično precej bolj pisani. To so povsem drugačni izzivi in pogledi na svet.« V tem smislu imajo države Srednje Evrope skupne točke, na podlagi katerih lahko skupaj oblikujejo svoje interese, zaključuje Kovač.

Še nekaj utrinkov z dvodnevne mednarodne konference v Ljubljani si oglejte v fotogaleriji Tatjane Splichal. 

1/12