Košarica Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kako otroci prebolevajo covid-19?

Za vas piše:
Meta Rus
Objava: 15. 09. 2020 / 09:54
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 10 minut
Nazadnje Posodobljeno: 13.10.2020 / 07:05
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kako otroci prebolevajo covid-19?

Kako otroci prebolevajo covid-19?
Pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin: Ob začetku splošnega cepljenja verjetno otrok ne bomo cepili.

Foto: Vid Ponikvar/Sportida



Veseli smo, da so lahko tudi letos šolarji in dijaki s septembrom vstopili v šolo. Ker pa se hkrati z jesenjo bliža tudi sezona prehladov, se marsikdo od staršev sprašuje, kaj naj naredi, če otrok 'zakuha' ali začne smrkati, in kaj pomeni, če je vzrok za to novi koronavirus. Iz prve roke nam je na tovrstna vprašanja odgovorila pediatrinja na Infekcijski kliniki v Ljubljani dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., soavtorica preglednega članka o koronavirusni bolezni pri otrocih, ki je izšel avgusta letos v reviji Slovenska pediatrija.

Sreča v nesreči trenutne epidemije z novim koronavirusom je, da otroci okužbo v veliki večini prebolevajo v blagi obliki. V kolikšni meri otroci, ki se okužijo, tudi zbolijo, in kateri so najpogostejši klinični simptomi in znaki bolezni covid-19 pri otrocih?

Res je, otroci na srečo prebolevajo covid-19 v blažji obliki kot odrasli. Natančnega podatka o tem, koliko otrok, ki se okuži, je asimptomatskih, ni, saj ti otroci pogosto niso niti testirani. Po podatkih iz literature je pri otrocih okužb brez simptomov do 20 %, nekateri novejši članki pa poročajo še o precej višjem odstotku. Pri otrocih s covidom-19 prevladujeta povišana telesna temperatura in kašelj, lahko pa imajo še prehladne znake, bolečine v žrelu, v mišicah, glavobol, utrujenost, izgubo vonja in okusa ter slabši apetit. Pogosteje kot pri odraslih sta prisotna driska in/ali bruhanje, lahko tudi brez prehladnih znakov in vročine. Žal so opisani tudi smrtni primeri zdravih otrok, ki so umrli zaradi koronavirusa.

Koliko dni po stiku z okuženim otroci običajno zbolijo in koliko časa v povprečju traja bolezen?

Otroci običajno zbolijo tako kot odrasli – od 2 do 14 dni po stiku, večinoma prebolijo bolezen v nekaj dnevih do dveh tednov.

Kako okužbo prebolevajo novorojenčki in dojenčki?

Večinoma poročajo o dobrem izidu bolezni v tej starostni skupini. Pogosteje so sprejeti v bolnišnico zaradi odklanjanja hranjenja in bruhanja.


Pri otrocih s covidom-19 prevladujeta povišana telesna temperatura in kašelj, lahko pa imajo še prehladne znake, bolečine v žrelu, v mišicah, glavobol, utrujenost, izgubo vonja in okusa ter slabši apetit. Foto: arhiv Družine


Je znano, zakaj je tolikšna razlika pri prebolevanju omenjene okužbe med odraslimi in otroki?

Glavna razloga naj bi bila bolj nezrel imunski sistem z manjšo možnostjo pretirane (škodljive) aktivacije ter manj izražen receptor, na katerega se veže novi koronavirus pri vstopu v telo. Otroci so v osnovi tudi bolj zdravi in imajo manj kroničnih bolezni. Mogoče je tudi, da so otroci zaradi pogostih okužb z drugimi virusi, med njimi so tudi drugi koronavirusi, že razvili nekaj obrambe pred novim koronavirusom.

Kateri otroci so podvrženi težjemu poteku okužbe in kateri so opozorilni znaki, na katere morajo biti starši pozorni?

Glede na dostopne podatke je večina otrok, tudi tistih, ki imajo kronične bolezni, prebolela covid-19 v blagi obliki. Med otroki s težjo klinično sliko pa so bili pogosteje otroci s hujšimi oblikami nekaterih kroničnih bolezni in otroci z oslabljenim imunskim sistemom. Te starše so na to tudi opozorili lečeči specialisti pediatri. Starši naj se posvetujejo z izbranim ali dežurnim zdravnikom, če ugotovijo: da otrok teže ali hitreje diha, se hitro zadiha, se kašelj stopnjuje, če ne uživa dovolj tekočine ali je preveč izgubi z drisko in bruhanjem, če mu ne morejo znižati telesne temperature, če je otrok otopel in se ne odziva primerno, če dobi izpuščaje, ga začne karkoli boleti ali jih pri otroku karkoli zaskrbi.



Eden od redkih, a morebitnih zapletov prebolevanja okužbe z novim koronavirusom pri otrocih je tudi večorganski vnetni sindrom oz. nekatere značilnosti Kawasakijeve bolezni. Kaj je trenutno znanega o tem?

Gre za redko bolezen, ki so jo prvič začeli opažati pri otrocih in mlajših odraslih konec aprila in se kaže s hudim vnetnim sistemskim odgovorom. To pomeni, da imajo otroci vztrajajočo visoko vročino, bolečine v trebuhu, drisko, kožni izpuščaj, vnete oči, bruhajo, so razdražljivi, slabotni. Tudi krvni izvidi kažejo na hudo vnetje. Bolezni se bojimo predvsem zato, ker lahko prizadene srce. Pri velikem odstotku teh otrok so dokazali sočasno ali predhodno okužbo z novim koronavirusom. Natančna povezanost še ni pojasnjena, verjetno virus sproži nekontroliran odziv imunskega sistema pri otrocih, ki so genetsko dovzetni za to (več primerov sindroma opisujejo pri temnopoltih in otrocih latinskega porekla).

Ker se bolezen covid-19 v večini primerov kaže kot navaden prehlad, ki je pri otrocih še pogostejši kot pri odraslih, se marsikdo sprašuje, kdaj testirati, kdaj naj ostane doma otrok, kdaj še starši … Bliža se tudi obdobje prehladov. Kakšne so trenutne smernice, kaj svetujete staršem?

Tako je, bolezen se lahko kaže tudi samo kot prehladno obolenje. Trenutna navodila so, da se testira čim več ljudi, ki imajo simptome, ki bi lahko predstavljali covid-19. Kakšna bodo navodila v prihodnje – še posebej pri majhnih otrocih, ki so v vrtcu in zelo pogosto obolevajo za prehladnimi obolenji – pa bo odvisno od epidemiološke situacije v Sloveniji. Če bomo imeli malo okužb, potem ne bo treba testirati vsakega otroka s smrkavim nosom. Zaradi tega je za neko normalno življenje zelo pomembno, da vzdržujemo nizko število okužb v državi. Zato bi še enkrat bralce pozvala, da se obnašajo odgovorno, ohranjajo razdaljo, skrbijo za higieno rok in kašlja, ne hodijo okoli bolni in uporabljajo maske v zaprtih prostorih.


Foto: Vid Ponikvar/Sportida


Kaj pa se zgodi, če je pri enem družinskem članu potrjena okužba z novim koronavirusom?

Bolniku se odredi t. i. samoizolacija, ostalim zdravim družinskim članom in vsem, s katerimi so ti bili v tesnem stiku, kar s pomočjo epidemiološke ankete ugotovijo epidemiologi, pa štirinajstdnevna karantena. Če kdo od njih zboli, se odredi testiranje.

Ali je sploh mogoče preprečiti prenos okužbe znotraj ožjih družinskih članov? Če zboli majhen otrok, se ga ne more povsem osamiti od ostalih članov …

Za preprečevanje prenosa okužb med družinskimi člani je pomembna samoizolacija. Na Youtubu je objavljen kratek video, kako naj poteka, bolniki dobijo tudi natančna navodila epidemiologov. Manjše otroke se običajno samoizolira z enim od staršev. Zelo pomembno je, da nimajo stika z družinskimi člani, ki sodijo v rizične skupine. Dosedanje izkušnje kažejo, da se otroci največkrat okužijo od odraslih ljudi, večinoma od družinskih članov, in da majhni otroci redkeje kot odrasli prenašajo virus naprej. Več podatkov bomo imeli v naslednjih mesecih po vrnitvi otrok v šole in vrtce.

Kakšna naj bo nega otrok, ki zbolijo za koronavirusom? Se otrokom daje kakšno od zdravil, ki se jih uporablja za covid-19?

Večina otrok s covidom-19 potrebuje samo simptomatsko zdravljenje, torej počitek, uživanje veliko tekočine, zniževanje vročine s paracetamolom, čiščenje nosu in podobno. Otroke s težjo obliko bolezni se lahko zdravi z zdravili, ki se uporabljajo tudi pri odraslih – to sta remdesivir in deksametazon. Multisistemski vnetni odgovor se zdravi z imunoglobulini in kortikosteroidi, hude oblike pa tudi z biološkimi zdravili.

Kdaj se lahko po preboleli okužbi otroci spet vrnejo v šole/vrtce ter starši v službe? Je potrebno vnovično testiranje?

Zaenkrat velja, da se lahko starši/otroci v javnost vrnejo 14 dni po umiritvi simptomov in znakov oz. 14 dni po pozitivnem testu, če so bolezen prebolevali brez simptomov. Ponovno testiranje praviloma ni potrebno.

Veliko se govori o cepivu. Kaj lahko realno pričakujemo od njega? Kdaj menite, da bi lahko bilo dostopno in kako bo s cepljenjem otrok?

Kar nekaj cepiv je že v tretji fazi kliničnega testiranja, kar pomeni, da preizkušajo učinkovitost in varnost cepiva na večjemu številu ljudi. Vsi si seveda želimo varno in učinkovito cepivo, kakršna so cepiva, ki jih trenutno v Sloveniji uporabljamo za preprečevanje drugih bolezni, tako da verjamem, da bo s cepivom proti novemu koronavirusu enako. Splošno dostopno bo verjetno v prihodnjem letu. Otroci na srečo ne sodijo med tvegano populacijo za hujši potek; cepiv na otrocih v tretji fazi tudi še niso preizkušali, zato jih ob začetku splošnega cepljenja zaenkrat najverjetneje ne bomo cepili.


Foto: splet


Ker je potek gripe podoben poteku covida-19, morda to sezono še posebej svetujete cepljenje proti gripi?

Seveda, cepljenje proti gripi svetujemo vsako leto, še posebej to sezono, saj bi lahko istočasno prebolevanje gripe in koronavirusa imelo še težjo klinično sliko. Poleg tega gripa zelo obremeni zdravstveni sistem in povzroča prezasedenost bolniških postelj.

Ob začetku šole se odpirajo mnoga vprašanja glede preventivnih ukrepov za preprečevanje prenosa virusa. Ena glavnih polemik je nošenje mask. Kako mlajšim otrokom najbolje približati preventivne ukrepe?

Raziskave so pokazale, da pravilna uporaba mask pomaga pri preprečevanju prenosa respiratornih okužb. Žal opažamo, da ljudje mask ne uporabljajo pravilno. Nosijo jih pod nosom, veliko se jih dotikajo, odstranjujejo jih tako, da se jih dotikajo s sprednje strani, shranjujejo jih vsepovsod, v avtomobilih jih obešajo na ogledala, da vanje piha ventilator ipd. Potrebno je redno menjavanje mask, kirurško masko je treba zamenjati po dveh urah uporabe oz. še prej, če premoči. Otroci so zelo dojemljivi. Tako kot pri vseh stvareh je najpomembnejše, kako jim preventivne ukrepe predstavimo. Mlajšim otrokom predstavimo ukrepe bolj slikovito, s kako poučno risanko, pesmico ipd. Najstniki, ki so po naravi uporniki, potrebujejo obširnejšo razlago, opozarjanje in pa najpomembnejše – naš zgled. Če bomo doma ves čas kritizirali maske, da so neučinkovite in neudobne, bodo otroci prevzeli to mišljenje in jih bodo tudi učitelji v šoli težko prepričali v nasprotno. Priporočila so izdana na podlagi znanstvenih raziskav in ni prav, da jih izpodbijamo na podlagi spletnih novic, ki so pogosto lažne. Zavedati se moramo, da so ukrepi podani na podlagi trenutne epidemiološke slike. Zato je pomembno, da smo odgovorni do sebe in predvsem do drugih, ranljivih skupin, pri katerih lahko covid-19 poteka v težki obliki. Tako bo okužb manj in se bodo lahko sprostili tudi nekateri bolj strogi ukrepi.

Kakšne pa so vaše osebne izkušnje z otroki, ki prebolevajo okužbo z novim koronavirusom?

Tako kot poročajo po svetu, so na srečo tudi slovenski otroci v veliki večini prebolevali covid-19 v blagi obliki. Kljub temu da je pandemija covida-19 za nekaj mesecev ohromila življenje po svetu, povzročila zdravstveno in gospodarsko škodo, pa je pozitivno, da bolezen zaenkrat vsaj pri otrocih ni povzročila hujše obolevnosti in smrtnosti. Verjamem, da bomo ob upoštevanju določenih preventivnih ukrepov, ki se bodo morda v naslednjih mesecih ob ugodni epidemiološki sliki tudi omilili, šolsko leto zaključili uspešno in v šolah.

*Članek je bil objavljen v Naši družini (37/2020), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*

Nalaganje
Nazaj na vrh