Pripravila Marina Vidmar, psihologinja

Ilustracije Damijan Stepančič

Dragi starši, tokrat bomo spregovorili o posebej občutljivi temi. Ker je vezana na otroško revijo Mavrica, bomo skušali predvsem svetovati, kako se ob ločitvi obnašati do otroka.

Večina parov zazna, kdaj začne odnos pešati in takrat nekateri napnejo vse moči, da bi ga rešili. Nekateri poiščejo strokovno svetovanje ali psihoterapijo. Nekateri pa ne zmorejo soočenja z bolečino propadajočega odnosa in bežijo v delo ali nezvestobo ...

Varno in mirno okolje za otroka

Včasih so težave tako velike in odnos tako nepopravljivo zrahljan, da ni več skupnih ciljev, ni več skupne vizije prihodnosti. Nekateri pridejo celo do točke, ko drug drugega ne prenašajo več. Včasih pride do ločitve, vsaj začasne. Sploh v zelo težkih situacijah ob nasilju ali zasvojenosti. Pri tem sta na prvem mestu zagotavljanje varnosti in mirnega okolja za otroke.

Ločitev ni eden največjih življenjskih pretresov le za zakonca, ampak tudi za otroke. V temeljih prizadene eno najpomembnejših otrokovih potreb, to je potrebo po varnosti. Za otroka to varnost predstavlja mirno družinsko življenje ter složen odnos med staršema. Če se starša spoštujeta in se imata rada, je to za otroka sporočilo, da je družinsko gnezdo trdno spleteno in da se jim nič hudega ne more zgoditi, saj bosta starša poskrbela, da bo vse dobro.

Ob ločitvi je odgovornost staršev, da poskrbita, da se otrokov občutek varnosti čim manj zamaje. To od staršev zahteva veliko zrelosti, odgovoren pristop in skrbno načrtovanje, kar je za njiju poseben izziv, saj so takrat v njiju običajno močna neprijetna čustva – zamera, jeza, razočaranje, žalost ...

Starši naj otrokom za ločitev povedo, ko je odločitev že sprejeta

V nadaljevanju bomo pogledali nekaj pomembnih vidikov, na katere morajo biti starši posebej pozorni, da bi bila ločitev za otroke čim manj stresen prehod v nov način življenja.

Ločitev ni odločitev, ki bi jo zakonca sprejela čez noč. Običajno je rezultat dolgo trajajočih nesoglasij in nemoči, da bi jih presegla. V ozadju je veliko premisleka in tehtanja. Otrokom naj starši povedo, da se bodo ločili, šele takrat, ko so se že nepreklicno odločili za to. Nejasne izjave, kot so »Razmišljava o ločitvi.« ali »Težko bova ostala skupaj.« v otrocih povzročajo negotovost in občutek neke prežeče nevarnosti, kar je izjemno velik, stalno prisoten pritisk.

Jasen načrt o nadaljnji skrbi za otroka

Starša naj pripravita zelo jasen in konkreten načrt, kako bosta oba enakovredno skrbela za otrokovo vzgojo in spremljala njegov razvoj. Oba bosta aktivno vključena v njegovo šolsko delo, oba bosta skrbela za njegovo psiho-fizično zdravje, oba bosta z njim preživljala prosti čas ...

Ko bosta otroku sporočila, da se bosta ločila, mu starša razložita, da ga bosta imela oba še naprej enako rada in bosta v enaki meri skrbela zanj. Otrok mora slišati, da je on najpomembnejša oseba v vašem življenju, tudi če starša kot mož in žena ne bosta več skupaj. Potrebuje mirno in varno okolje za odraščanje. Ob tem otrok potrebuje jasno sporočilo, da odselitev enega od staršev ne pomeni, da ga je zapustil.

Otroci naj dobijo zelo jasno sporočilo, da niso krivi za ločitev svojih staršev

Ob ločitvi se otroci običajno sprašujejo, ali so oni krivi, da je odnos med staršema propadel. Nase vlečejo krivdo. Ker zlasti majhni otroci to stisko težko ubesedijo, se lahko kaže v nenadnem poslabšanju vedenja (npr. agresivno vedenje), padcu šolskega uspeha ali psihosomatskih težavah (nepojasnjene bolečine v trebuščku, glavoboli). To je njihov nezavedni poskus, da bi starše ponovno povezali oz. ohranili skupaj. Otrokova nezavedna logika je sledeča: Če se bo pri meni pojavil problem, bosta starša stopila skupaj in združila svoje moči, da bi mi pomagala. In ker se bosta ukvarjala z mano, se ne bosta ločila. Pomembno je, da otroci dobijo zelo jasno sporočilo, da niso krivi za ločitev svojih staršev. Otroku morajo starši povedati, da sta se za ločitev odločila starša, ker med njima ni več take ljubezni, kot je bila, ker se veliko prepirata in ker si ne zamišljata več skupne prihodnosti.



Enotna vizija vzgoje, enotne zahteve in vzgojni prijemi

Povedali smo že, da se ob ločitvi zamaje otrokov občutek varnosti. Otroku se obetajo velike spremembe v družinskem življenju. Pomembno je, da se starša enotno dogovorita, kako bosta otroku razložila o ločitvi, jasno definirata stike med otroki in staršem, ki se bo odselil, in zastavita enotno vizijo vzgoje, enotne zahteve in vzgojne prijeme. Ob ločitvi se namreč rado zgodi, da vsak od staršev izvaja svoj vzgojni slog, kar pogosto pripelje do manipulativnega vedenja otrok. Otrok prične izsiljevati za privilegije. Pogoste so na primer izjave otroka: »Oči mi dovoli igrati igrice dve uri.« ali »Pri mamici grem lahko spat ob desetih.« ali »Slaba mami si, ker se moram pri tebi cele popoldneve učiti, pri očiju pa se zabavam.«

Otroci naj ne nosijo čustvenih bremen staršev

Starši so ob ločitvi večinoma zelo razočarani nad svojim nekdanjim partnerjem. Ranjeni so, gojijo zamere in nepredelane občutke zapuščenosti, izigranosti in jeze. Ta čustva so zelo močna in malokdo je osebnostno tako zrel, da bi jih zmogel sam predelati. Starši naj jih predelajo s svojimi odraslimi prijatelji ali strokovnjaki, kot so svetovalci ali psihoterapevti, ne pa obremenjevati z njimi svojih otrok. Otrok ne zmore nositi takega bremena. Prepogosto se zgodi, da razočarani starš v svojem otroku najde čustvenega partnerja, mu zaupa intimnosti iz nekdanjega zakonskega življenja, blati drugega starša ali celo na splošno kritizira nasprotni spol z izjavami, kot so: »Vsi moški so enaki. Vsi varajo.« ali na primer: »Taka si kot tvoja mami. Ves čas se pritožuješ.« S takšnimi izjavami lahko starš močno rani otrokov odnos do drugega starša ali celo izkrivi njegov pogled na nasprotni spol, kar lahko kasneje v življenju negativno vpliva na njegovo vzpostavljanje stikov z nasprotnim spolom in na sploh dojemanje partnerskih odnosov.

Tu smo zbrali le nekaj težkih izzivov, na katere morajo biti pozorni starši, ki se soočajo s preizkušnjo ločitve.

Dragi starši, upam, da živite v složnih družinah in da v vaših zakonih vladata medsebojno spoštovanje in ljubezen ter da težave rešujete z odprto in konstruktivno komunikacijo. Želim vam, da nikoli ne bi izkusili ločitve. Kljub temu pa naj ločitev ne bo tabu tema v vaših družinah. Vaši otroci se v vrtcih in šolah srečujejo z vrstniki, ki so doživeli ločitev svojih staršev. Na njihovi razvojni stopnji primeren način svojim otrokom razložite, kaj je ločitev. Tako bodo lahko razumeli, kaj doživljajo njihovi vrstniki in kakšen je njihov način življenja, s tem pa bodo lahko do njih tudi bolj razumevajoči in sočutni.

Kdaj Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev? »Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev, kadar je njuno sožitje iz zelo težkih razlogov praktično postalo nemogoče, čeprav želi, da se spravita. Vendar dokler soprog živi, nista svobodna, da bi sklenila nov zakon, razen če je njun zakon neveljaven in ga cerkvena oblast razglasi za neveljavnega.« (Vir: Katekizem katoliške Cerkve – Kompendij)

Molitev za dobre odnose v družini:

Dobri Bog,
hvala ti za mojo družino, za mojega očeta in mamo, ki ljubeče skrbita za dom in svoje otroke.
Blagoslovi naše odnose, da se bomo ljubili, spoštovali in si znali odpuščati.
Če se bodo pojavile težave v naših odnosih, nam daj modrost in voljo, da jih bomo rešili.
Jezus, Marija in Jožef, naj bo vaša sveta družina zgled ljubezni in miru naši družini in vsem družinam po svetu.

Molitev Matere Terezije

Gospod, ti veš, da ni vse tako kot bi moralo biti.
Morda res nismo lačni, slabo oblečeni
ali brez doma.
Smo pa utrujeni, razočarani in razboleli.
Toda ti, Gospod lahko naš vsakdan spremeniš.
Zaupamo, da lahko napolniš naš dom z veseljem,
srečo in ljubeznijo, če ti le dovolimo vstopiti.
Vabimo te v našo družino,
hočemo ti dati dom v njej.
Danes začenjamo delati prostore miru,
sprave in odpuščanja, da ti pokažemo,
da mislimo resno.
Pridi torej, Gospod, pridi v našo družino. Amen.

Preberite tudi:

»Otroci trpijo zaradi prepirov in ločitev« - Papež je med splošno avdienco pozval k večji skrbi za ločene, razvezane in neporočene pare.