Zapri
Iskanje

»Kako se spominjam svoje prve Stične mladih?« [1. del]

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 13. 09. 2021 / 07:36
Oznake: Iz življenja
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 13.09.2021 / 07:44
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Kako se spominjam svoje prve Stične mladih?« [1. del]

»Kako se spominjam svoje prve Stične mladih?« [1. del]
V Stični nastajajo spomini in se rojevajo prijateljstva. FOTO: Tatjana Splichal
V 39 letih je vseslovensko srečanje verne mladine v Stični, kjer se bo to soboto odvilo že jubilejno 40. srečanje, obiskalo več kot 220.000 udeležencev.

Stična je v štirih desetletjih postala priljubljeno zbirališče slovenske mladine. Številne generacije mladih so v tem obdobju romale v ta dolenjski kraj, njihovi spomini pa so živi še danes. Nekateri med njimi jih delijo z nami v tokratni anketi.

Renata Strmole: 

"Da se v Stični dogaja nekaj pomembnega, sem razumela v navdušenju župnika, ko je vabil mladino, naj se mu pridružijo na romanju. Stične mladih sem se prvič udeležila leta 1984, ko smo tja prikolesarili iz domače župnije. Spominjam se pogleda na množico, ki je veselo korakala proti Stični. Samostanski vrt je bil poln mladostnega veselja, navdušeno prepevanje mladinskih popevk pa je kar vabilo, da se pridružiš dogajanju."

 Renata Strmole: »Čeprav kot osnovnošolka in premlada, da bi takrat razumela celotno dogajanje, je tisto vzdušje v meni pustilo zelo velik pečat.« FOTO: osebni arhiv

"Z nekaj presledki sem se še leta vračala v Stično in pozneje s sabo povabila tudi svojo mladino. Zadnja leta dogajanje v Stični spremljam z ušesi. Domačnost, ki sem jo takrat doživela, v meni odmeva še danes, saj se v Stično zdaj rada vračam tudi med tednom."

Sabina in Jernej Dogenik: 

Jernej: "V Stični sem bil prvič leta 1989. Navdušil me je domači župnik, ki je v Stično peljal skupino mladih. Prevzelo me je veliko število vernih in veselih mladih. Ta množica mi je dala občutek, da nisem sam, kot sem se sicer kot veren počutil v šoli. V Stični sem bil sprejet, užival sem v petju mladinskih pesmi in zanimivih delavnicah. Ko sem srečal svojo bodočo ženo, sem za Stično leta 2005 navdušil tudi njo."

Sabina in Jernej: »Stična je za vedno v najinih srcih pustila pečat radosti in miru.« FOTO: osebni arhiv

Sabina: "Spomnim se, kako sva z roko v roki hodila od železniške postaje v Ivančni Gorici proti Stični v množici mladih. Jernej je srečal prijatelje iz mladosti in v pogovoru z njimi sem doživela olajšanje ob temi, ki naju je tisti trenutek zelo bremenila. Bog je pravi trenutek poslal na najino pot prave ljudi, Stična pa je za vedno v najinih srcih pustila pečat radosti in miru."


Več o spominih na Stično mladih in prvih srečanjih pa v prihodnji tiskani izdaji Družine.

Nalaganje
Nazaj na vrh