Suzana, kako je vaša družina pristala na Floridi?

Naša pot se je začela v Srednji vasi pri Polhovem Gradcu. Oba sinova sta se rodila v Sloveniji. Ker je mož delal v tujini in veliko potoval, sva videla, da morava nekaj spremeniti. Najprej smo se preselili v Anglijo, kjer smo bili tri leta in v tem času šli skozi proces pridobivanja zelene karte in vize za življenje in delo v ZDA. Najprej smo živeli v Kaliforniji v Silicijevi dolini, v času pandemije, ko se je izkazalo, da možu ni treba biti toliko časa v pisarni, smo sklenili, da poiščemo kraj, kjer bi lahko zares pognali korenine. Vzela sva si nekaj časa in preučila več možnosti, katero mesto bi nam najbolj ustrezalo, predvsem glede na šole, ki so bile na voljo. Fanta sta vedno obiskovala montessori izbraževalne ustanove in sva jima želela to omogočiti tudi v novem kraju. Našla sva mestece Winter Garden (prev. Zimski vrt). Je izjemno luštno, simpatično, razgibano, a hkrati ne preveliko mesto, zelo družinsko usmerjeno s takimi zanimivimi stoletnimi hrasti. Hvaležna sva, da se je tako izteklo.

Kar precej ste se že selili! Želite ostati na Floridi ali puščate možnosti odprte?

Zaenkrat ostajamo. Z možem nisva vezana na eno lokacijo, ker se nama zdi, da včasih nima smisla preveč trmariti in se zasidrati na neki točki, ki mogoče ne služi namenu. Ali pa družina ne funkcionira več tako, kot bi lahko, če bi bili malo bolj prilagodljivi. Tako da se mi zdi, da če bi se ponudila drugačna priložnost, bi se o njej seveda pogovorili. Sicer pa fanta pravita, da bi študirala v Sloveniji.

Skupaj odkrivajo svet. FOTO: Osebni arhiv

Katere so največje prednosti življenja v ZDA?

Ogromno raznolikosti in priložnosti je. Treba jih je prepoznati, ko se ponudijo, ni tako, da vse pade v naročje. Je treba kdaj tudi kaj poiskati, ampak bi rekla, da se Slovenci tam precej izkažemo. Znamo biti izjemno pridni, s sabo prinesemo vrednote, ki nam pomagajo pri odkrivanju teh priložnosti ali pa izkoriščanju nekih stvari, ki so na voljo. Kar se tiče otrok, sva zadovoljna. Starejši sin se na primer zelo rad ukvarja s košarko in je ogromno prilik za obisk različnih treningov, pa tudi tekme NBA radi obiščemo.

Kaj je najtežje?

Zahteva kar veliko prilagodljivosti. Zagotovo ni lahko živeti v tujini brez svojcev, brez kakšne babice, ki bi kdaj počuvala otroke, ki bi kdaj tudi pomagala razbremeniti kakšno situacijo. Obiske v Sloveniji je treba skrbno načrtovati, so tudi finančni zalogaj. Manjkrat vidiš svojce, zamudiš rojstva in odraščanje nečakov na primer.

Veselo razposajeni v avtodomu. FOTO: Osebni arhiv

Se v Ameriki kaj povezujete z drugimi slovenskimi družinami?

Ko sem prvič zasledila, da so v Silicijevi dolini tudi slovenske družine z otroki, sem se zjokala od sreče. Hitro smo se povezali in začeli s slovenskimi uricami. Z nekaj mamicami smo postale zelo dobre prijateljice in smo otrokom pripravile dejavnosti, ki so bile povezane s slovensko kulturo. Pekli smo potice, kaj izdelovali … Zdaj na Floridi nimamo slovenske družbe. Da ne bi bili izolirani, se poskušamo čim bolj vključiti v okoliš, kjer živimo.

Zagotovo ni lahko živeti v tujini brez svojcev, brez kakšne babice, ki bi kdaj počuvala otroke, ki bi kdaj tudi pomagala razbremeniti kakšno situacijo.

Katere so slabosti življenja v ZDA? 

Prav to, da v naši bližini ni slovenskih družin. Najbližji so od nas oddaljeni pet ur vožnje. S Slovenci pogovor teče drugače, lahko si bolj neposreden. Slovenska neposrednost je za Američane nevljudnost. Tako da mi manjka ta odkritost. Pristne odnose je z Američani včasih težko vzpostaviti tudi zato, ker se veliko selijo in nekateri za to enostavno nimajo interesa. Selitve so stresne tudi za otroke, kadar se recimo odseli kakšen njegov prijatelj ali priljubljena učiteljica, se lahko otroci počutijo zapuščene. Najbolj pa nam seveda manjka bližina širše družine.

Med potovanji najdejo čas za družabne igre. FOTO: Osebni arhiv

Nam lahko zaupate kakšno vašo posebno dogodivščino, ki je značilna za vašo družino?

Ko smo bili v času kovida pred selitvijo iz Kalifornije na Florido (razdalja 4.500 km, op. a.) smo se odločili, da si bomo za selitev vzeli čas. Najela sva avtodom, spakirala vse, kar bomo potrebovali v prvem mesecu bivanja v novem domu, in se odpravili na pot čez več zveznih držav. O vsaki smo se nekaj naučili, obiskovali znamenitosti. V Velikem kanjonu sem praznovala svoj 40. rojstni dan. Nikoli v življenju si nisem predstavljala, da bom imela praznovanje z vnaprej kupljeno mini tortico, ki smo jo prinesli zamrznjeno v skrinji, in s fenomenalnim razgledom za svoj rojstni dan. Neverjetno! Pa še našo mačko, ki je še iz Slovenije, smo tako lahko brez težav preselili.

V Velikem kanjonu je Suzana praznovala 40. rojstni dan. FOTO: Osebni arhiv

Z vami se iz Slovenije v Anglijo, Kalifornijo in na Florido seli še mačka?

Ja, to je vsekakor draga mačka. Je že stara gospa, ima že 17 let. Vztraja z nami in mi z njo z veseljem. Imamo še kužka, ki pa je Američan.

Z njimi na poti je tudi slovenska mačka. FOTO: Osebni arhiv

Kaj vam pomeni dom?

Da smo vsi štirje skupaj kot družina. Ker smo toliko časa preživeli narazen in izkusili, kako je to težko, sva z možem izkusila, kako pomembno je biti skupaj. To je temelj. Ker pa otroka odraščata, se že sprašujeva, kako bo, ko se bosta morala odločiti za odhod na univerzo. Ko sta bila majhna, sva jima v šali rekla, da ju bomo vrgli iz hiše, ko bosta stara 18 let. Sedaj pa praviva, da bova spakirala in šla z njima. Prepričana sva, da bova z izkušnjami, ki jih imava, tudi kje drugje lahko prispevala k družbi. Oba sva dovolj odprta, da bi se to dalo.

FOTO: Osebni arhiv

Kako pa ohranjate slovensko narodno zavest?

Začne se s slovenskimi imeni. Seveda bi Mihael lahko bil Michael, Filip pa Phillip, ampak vztrajamo, da je ime slovensko. Otrokoma govoriva, da sta že zaradi svojih imen posebna. Oba sta izpostavljena multikulturnemu okolju, njuni sošolci so z vsega sveta. Poudarjava, da naj se zaradi tega, ker prihajata iz majhne države, ne počutita manjvredna, naj bosta ponosna na slovensko zgodovino in kulturo. Fanta ljudem rada povesta, da prihajata iz Slovenije, od koder sta tudi Luka Dončić in Anže Kopitar.

Kako pogosto se vračate v Slovenijo?

Premalo!

V videu poglejte, kako so preživeli počitnice v Sloveniji: