Novela Zakona o osnovni šoli, ki je v veljavi od 1. septembra 2025, je uvedla posebno ureditev uporabe učenčevih elektronskih naprav. Med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti jih učenci lahko uporabljajo le, kadar je to potrebno za izvedbo pouka oz. drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom ali kadar jih potrebujejo iz zdravstvenih razlogov. Če jih ne uporabljajo iz enega od teh dovoljenih razlogov, jih morajo odložiti na za to določen prostor. Zakon ureja tudi hrambo in postopek ob začasnem odvzemu naprav.

Ta ureditev velja za osnovne šole, ne pa za srednje šole. Kako pa so uporabo telefonov uredili na slovenskih katoliških gimnazijah? Za izkušnjo smo vprašali ravnatelja Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška dr. Sama Repoluska in ravnatelja Škofijske klasične gimnazije Riharda Režka.

To bi moralo biti uzakonjeno in temu bi morale slediti vse šole, ne samo osnovne. (Rihard Režek)

Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška: med poukom telefon v torbi ali omarici

Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška je uporaba mobilnih telefonov med poukom prepovedana. Telefon mora biti pospravljen v torbi ali omarici in nastavljen na tiho. Izjema je, kadar profesor njegovo uporabo izrecno dovoli, denimo za uporabo določene aplikacije pri pouku. »Med odmori nimamo formalnih omejitev glede uporabe telefonov, jih pa spodbujamo k drugačni komunikaciji,« pojasnjuje ravnatelj dr. Samo Repolusk.

Dr. Samo Repolusk, ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor. FOTO: Osebni arhiv

Če dijak telefon nedovoljeno uporablja kljub pravilom, mu ga profesor odvzame in odnese ravnatelju. »Določilo je tudi v Hišnem redu. Ravnatelj opravi pogovor z dijakom, dijak pa mora obvestiti tudi starše. Pri ponovitvi sledi vzgojni ukrep.«

Gimnazija bo letos uvedla še dodatno prakso: »V učilnicah bomo vpeljali hrambo za telefone, kamor bodo dijaki morali odlagati vse svoje telefone med pisnimi ocenjevanji znanja ali po navodilu učitelja,« napoveduje ravnatelj.

Telefon kot »del telesa«

Čeprav med odmori formalnih omejitev ni, se z dijaki pogovarjajo o posledicah pretirane uporabe. »Starši podpirajo vse naše ukrepe omejevanja pretirane uporabe telefonov v šoli.« Ob tem sicer dodaja, da se pojavljajo tudi izjeme – denimo starši, »ki kličejo svoje mlade v času pouka, ali pa dovolijo posest celo dveh ali treh telefonov«. Ravnatelj poudarja, da so veseli, kadar so s starši vzgojno usklajeni.

Šola pri dijakih opaža težave, ki so po njegovih besedah podobne tistim, ki jih je mogoče zaznati v širši družbi: »Vpliv na spalne navade - motnje, zmanjšana zmožnost osredotočanja za daljši čas, selitev v ‘virtualne svetove’, manj gibanja, slabšanje vida, digitalna izoliranost sredi množice živih oseb v bližini, telefon kot ‘del telesa’.« Opozarja pa tudi na spletno nasilje in vsiljevanje vrednot mladim, čemur družine in šola ne morejo vedno zadostno slediti.

Mladim je treba doma in v šoli ponuditi in pokazati alternative preživljanju časa s telefonom. (Dr. Samo Repolusk)

Ne absolutna prepoved, ampak samokontrola

Kljub temu na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška ne zagovarjajo popolne prepovedi telefonov. »Zelo pomembno« se jim zdi, da srednja šola mlade nauči odgovorne in zmerne uporabe digitalnih naprav. »Prav zaradi tega ne stavimo na absolutne prepovedi, ampak na vzgojo samokontrole za uporabo tehnologij v ustreznem okolju. Mladim je treba doma in v šoli ponuditi in pokazati alternative preživljanju časa s telefonom. Tukaj smo starši prvi in najbolj odgovorni od malih nog otroka naprej,« pojasni Repolusk. 

Na Škofijski klasični gimnaziji so šli še korak dlje

Drugačen pristop so ubrali na Škofijski klasični gimnaziji, kjer so uporabo telefonov med dijaki strožje omejili. Ravnatelj Rihard Režek pravi, da so se s težavo začeli intenzivneje ukvarjati pred približno dvema oz. tremi leti. »Začeli smo opažati, da imajo dijakinje in dijaki izgubljen fokus zaradi telefonov,« pojasnjuje.

Rihard Režek, ravnatelj Škofijske klasične gimnazije. FOTO: Tatjana Splichal

Šola je zato ustanovila skupino učiteljev, ki se je s problematiko ukvarjala celo leto. V proces so vključili tudi dijake in jih spraševali, kako sami doživljajo uporabo telefonov ter kaj bi potrebovali, da bi lažje sledili vzgojno-izobraževalnemu procesu.

»Dosti hitro smo prišli do zaključka, da bomo morali, če bomo hoteli biti tukaj uspešni, doseči nek konsenz tudi z dijakinjami in dijaki, da bodo oni prepoznali, da jim je pomembno in dobro biti brez telefona,« pojasnjuje Režek. Ob tem so ugotovili še nekaj: če bodo mladim telefone vzeli, jim morajo nekaj drugega ponuditi.

Zato so začeli postopoma. Najprej so uvedli dan brez telefona, pozneje teden brez telefona. Dijaki so morali telefone zjutraj odložiti v posebne škatle, profesorji pa so jih odnesli v tajništvo. Ob koncu dneva so jih dobili nazaj.

Nato so se na razrednih urah pogovarjali o izkušnji. »Pogovarjali smo se o tem, kako so se počutili, ko so doživeli dan brez telefona, kako so se počutili, ko so bili teden brez telefona, kje so plusi in ali bi to lahko bilo izvedljivo,« pripoveduje.

Telefon je dovoljen le na dveh mestih

Po obdobju testiranja so se odločili, da bo z naslednjim šolskim letom telefon v šoli praviloma nedovoljen. Danes je Škofijska klasična gimnazija že drugo leto brez telefonov v skoraj celotnem šolskem prostoru. Nedovoljena mesta uporabe so učilnice, hodniki, jedilnica in telovadnica. Telefon je dovoljeno uporabljati samo med odmori v dveh počivališčih na šoli. »Vse ostalo je prepovedana uporaba telefona,« pravi. A obstaja tudi izjema: »Včasih profesor za izvedbo pouka potrebuje telefon. Takrat dijakom izrecno dovoli njegovo uporabo in reče: 'Zdaj pa lahko uporabljate telefone.'«

Nekateri dijaki so bili sprva skeptični. »Na začetku so spraševali: 'Kaj je z vami, da se to greste? Na vseh drugih šolah tega ni.'« pripoveduje Režek in dodaja: »Potem proti koncu, ko odhajajo, pa prepoznavajo v tem veliko vrednost.«

Kaj se zgodi, ko profesor zaloti dijaka s telefonom?

»Profesor mu ga odvzame in telefon pride k meni v tajništvo. Ob koncu dneva se s takšnimi dijakinjami in dijaki pogovorim, zakaj je do tega prišlo. Prvi odvzem telefona v šolskem letu zabeležimo v evidenco. Vzgojnega ukrepa ne izrečemo, obvestim pa starše in telefon vrnem. Gre predvsem za pogovor, v katerem obnovimo, zakaj je takšno pravilo dobro. Dijaki povedo tudi svoje mnenje. Nekateri se s tem ne strinjajo in rečejo, da je to, kar imamo, 'kar nekaj', ampak več kot 90 % jih v osnovi prepozna kot zelo dobro in uporabno. Če pride do naslednjega odvzema telefona, pa izrečemo vzgojni ukrep,« obrazloži Režek.

Med odmorom družabne igre, odprta telovadnica …

Pomemben del njihovega pristopa je, da omejitev niso uvedli kot golo prepoved. »Če smo jim telefon vzeli, smo jim hkrati zelo veliko dali,« poudarja. Dijakom so zato pripravili tako imenovane aktivne odmore. Med glavnim odmorom je odprta telovadnica, kjer so jim na voljo športne aktivnosti, profesorji pa so poleg prisotni. V razrede so dodali tudi družabne igre, karte itd. »Želeli smo preusmeriti pozornost od telefona k neki drugi dejavnosti. In to nam je zelo uspelo. Zadeva pravzaprav deluje.«

Cilj pa po njegovem mnenju ni, da bi mlade popolnoma odrezali od tehnologije. »Da se zavedaš: 'Aha, zdaj je pouk, zdaj telefona ne bom uporabljal. Zdaj je odmor in imam možnost pogledati človeka v oči in se z njim pogovarjati. V tem trenutku ne potrebujem telefona.'«

Končni cilj je vzgojiti kritičnega uporabnika tehnologije. »Ne odtegniti jih od nečesa stoodstotno, ker to družbeno ni sprejemljivo in takšna oseba ne funkcionira, ampak vzgojiti kritičnega uporabnika tehnologije, ki bo lahko na normalen način deloval sam s seboj in bil družbeno koristen.«

Zavod svetega Stanislava, Škofijska klasična gimnazija Šentvid. FOTO: Tatjana Splichal

Kako pa so se na to odzvali starši?

Režek pravi, da so odnosi med dijaki bolj pristni. Še posebej zanimivo je, da pozitivne učinke izpostavljajo tudi dijaki sami. »Odločitev zelo hvalijo in so zanjo hvaležni. Predvsem maturanti, ko od nas odhajajo, to ubesedijo kot nekaj zelo dobrega.« Dodaja, da se danes pogosteje pogledajo v oči, namesto da bi bili zatopljeni v zaslon in ne bi opazili okolice oz. bi jo opazili z zamikom.

Še pred uvedbo ukrepa so na svetih staršev in roditeljskih sestankih starši sami opozarjali na prekomerno uporabo telefonov. »Marsikateri starš nima več pod nadzorom uporabe telefona svojega otroka, zaznava pa zasvojenost oziroma prekomerno uporabo.« Prav zato so bili po uvedbi omejitev starši večinoma zadovoljni. Ocenjuje, da je v času izvajanja ukrepa le peščica staršev izrazila nestrinjanje. 

Ter dijaki?

Tudi nekateri dijaki so bili sprva skeptični. »Na začetku so spraševali: 'Kaj je z vami, da se to greste? Na vseh drugih šolah tega ni.'« pripoveduje in dodaja: »Potem proti koncu, ko odhajajo, pa prepoznavajo v tem veliko vrednost.«

Tisti, ki se še vedno ne strinjajo, svoje nasprotovanje najpogosteje utemeljujejo s tem, da je uporaba telefonov drugod dovoljena. Nekateri pravijo tudi, da imajo v določenem trenutku nekaj nujnega za urediti. Šola jim je zato pustila možnosti za nujne primere. Telefon, v kolikor jim je bil odvzet, lahko pridejo iskati v tajništvo, opravijo nujen klic, nato pa ga vrnejo in pridejo ponj po pouku.

Šola pa se je srečala tudi s poskusi izigravanja pravil: dijak je včasih oddal drug telefon, kot je bil njegov pravi. »To se mi je približno dvakrat zgodilo, da je bil oddan drug telefon, kot naj bi bil zaplenjen.« Toda takšen trik je precej hitro opazen: »Dijak, ki mu je bil telefon odvzet, bo tisti dan ob zvonjenju po zadnji uri prišel po telefon. Tisti, ki mu je bil odvzet kakšen drug telefon, pa načeloma ne pride ponj, ker je njegov pravi telefon še vedno pri njem.«

Gimnazija v Zagrebu sledi njihovemu zgledu

Ravnatelj je zato prepričan, da bi podobna ureditev morala veljati širše. »To bi moralo biti uzakonjeno in temu bi morale slediti vse šole, ne samo osnovne.«

Izkušnjo njihove šole je ravnatelj že predstavil tudi kolegom v tujini. Prek programa Erasmus so sodelovali z gimnazijama v Varaždinu in Zagrebu. »Njihove pedagoginje so slišale za to prakso in smo jo potem tudi predstavili,« pojasnjuje. Gimnazija v Zagrebu naj bi podobno prakso uvedla že v tem šolskem letu.