Eden takšnih primerov prihaja iz Amsterdama, kjer se je v cerkvi, ki je ne uporabljajo več za bogoslužja, zbralo približno 200 ljudi, ki so odložili telefone in se prepustili druženju brez tehnologije – pogovarjajo se, plešejo, pojejo, berejo, rišejo, pišejo ali sestavljajo sestavljanke. Nekateri posežejo tudi po glasbilih, drugi čas izkoristijo za mir in razmislek, poroča 24ur. Se tudi pri nas kaže ta trend, smo vprašali duhovnika, ki zelo veliko časa preživi z mladimi.

View this post on Instagram

Telefon kot del vsakdana mladih

Gregor Markelc, vzgojitelj v Domu Janeza Boska, za Družino poudarja, da je odnos mladih do telefonov različen, a kljub temu: »Bi rekel, da je za vse dovolj velika skušnjava. Je pa treba videti posameznika in ne posploševati.« Večjega zanimanja za digitalni detoks med mladimi v domu za zdaj še ni opazil.

Kar nekaj mladim starši nastavijo starševski nadzor in tako otrokom omejijo čas uporabe. »Zaposleni smo imeli na to temo že več srečanj. Med mladimi našega dijaškega doma smo izvedli anketo o uporabi telefona in za večino mladih je poseg v to temo kar občutljiv, sploh glede omejevanja uporabe telefona v večernem času, pa tudi med samim učnim procesom«.

Hkrati se vprašanje uporabe tehnologije vse bolj odpira tudi na ravni držav. Grčija je napovedala, da bo s 1. januarjem 2027 prepovedala uporabo družbenih omrežij mlajšim od 15 let, navaja STA. Po besedah premierja Kiriakosa Micotakisa je ukrep »težak, a nujen«, njegov cilj pa je omejiti zasvojenost z aplikacijami.

Mladi uporabljajo telefon tudi za lažje učenje

Vendar telefon ni nujno le negativna stvar. »Telefon vidim kot dober pripomoček za učenje – uporabljajo umetno inteligenco, si delajo povzetke, iščejo hitrejše informacije,« opaža Markelc. Pravi, da digitalna komunikacija vse bolj nadomešča osebni stik: »Oseben kontakt je dosti postal tak virtualen, npr. pogovarjanje preko raznih aplikacij,«  ter doda, »da sta papir in svinčnik še vedno učinkovit način učenja, ki pa ju že pogosto zamenjujejo ekrani«.

Markelc vidi priložnost Cerkve za nagovarjanje mladih preko družbenih omrežij: »Se mi zdi, da imamo v Cerkvi celo priložnost, da bi na tem področju naredili več, saj je to okolje, kjer se ljudje veliko zadržujejo. Prav tako je dobro, da se tudi kakšne vsebine evangelija iz Cerkve delijo.« Pri tem izpostavlja tudi sodobne oblike nagovarjanja, kot so podkasti.

FOTO: Tatjana Splichal

Mladi pogosto izgubijo občutek za čas

Izpostavi tudi eno izmed ključnih ugotovitev ankete, ki so jo izvedli že pred časom, in sicer izgubo občutka za čas pri uporabi družbenih omrežij: »Zelo hitro mine čas in pozabijo na to, da ni to samo trenutek odklopa, ampak lahko postane prostočasna dejavnost.« 

Po njegovih besedah lahko mladi ob gledanju kratkih videov porabijo »zelo hitro pol ure, tudi eno uro.« Ob tem opozarja tudi na naravo vsebin: »To so kratke informacije, vzete iz konteksta, neki fleši. Informacije so lahko zelo relativne in jih vidijo tako na hitro.« 

Koliko časa mladi preživijo na telefonih?

Na podlagi ankete Markelc navaja: »Mislim, da je bilo tam v povprečju okrog 4, ali 5 ur uporabe na dan.« Največ časa mladi telefone uporabljajo za prosti čas, precej manj pa za komunikacijo. Skoraj polovica mladih je na telefonu tik pred spanjem, kar pa slabo vpliva na spanec.