Prisotnost teh letečih sesalcev seveda prinaša tudi dodatno delo s čiščenjem gvana (nakopičenih iztrebkov) in tudi omejitve pri rabi prostorov. Da bi olajšali sobivanje z netopirji, je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) lani izdal javni poziv za trajno varstvo zatočišč netopirjev v stavbah kulturne dediščine, ki je lastnikom omogočil letno nadomestilo. Po enem letu smo preverili, kakšen je bil odziv in kako se varstvo netopirjev izvaja na terenu.

Tjaša Trček iz ZRSVN kaže paroprepustno folijo, ki lovi gvano na podestu. FOTO: Rok Blažič

Vključenih sto stavb

Po podatkih ZRSVN so v zadnjem letu kontaktirali več kot 110 lastnikov, od katerih jih je 50 do sedaj podpisalo pogodbe. Vključenih je bilo 94 stavb, še šest pa jih je v postopku, tako da jih bo do konca leta predvidoma okroglih 100. Pogodbeno varstvo lastnikom namenja nadomestilo za dodatno delo (glede na obremenjenost z gvanom, ki so ga ocenili med popisom), pa tudi, da ne posegajo v prostore in ne vznemirjajo netopirjev, ko so prisotni, kar traja večinoma v času kotenja in vzreje mladičev od sredine aprila do sredine septembra.

Prisluhnite cvrčanju netopirjev iz cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici:

Kot je povedala Tjaša Trček iz kranjske območne enote ZRSVN, iz župnij ni bilo čutiti veliko nasprotovanja, čeprav se vsi niso odločili za vključitev v poziv. Župnijam so poskušali čim bolj zmanjšati bremena administracije, kar potrjuje tudi Janez Kapistran Burja, župnik v Bohinjski Bistrici: »Zavod me je opozoril na razpis, tudi postopek in izvedbo del so vodili sami.«

Janez Kapistran Burja, župnik v Bohinjski Bistrici. FOTO: Rok Blažič

Izkušnja iz Bohinjske Bistrice

V okviru širšega projekta varstva netopirjev je Ministrstvo za okolje in prostor v projektu LIFE-IP NATURA.si ponekod izvedlo tudi tehnične ukrepe: podesti in ponjave, ki omogočajo lažje čiščenje prostorov, oznake preletnic, ki jih uporabljajo netopirji, bodice proti golobom … V Bohinjski Bistrici so na podstrešju župnijske cerkve sv. Miklavža, kjer ima kotišče kolonija navadnih netopirjev, postavili podest, pokrit s paroprepustno folijo, ki lovi gvano. Zaščitili so tudi odprtino za lestenec v glavni ladji. V dveh podružničnih cerkvah, kjer sta koloniji malih podkovnjakov, je bilo treba le označiti preletne odprtine.

Andrej Rožič, ključar na podružnični cerkvi sv. Magdalene na Brodu, je povedal: »Na župniji smo bili pozitivno presenečeni, ko se je začela akcija, da bi zavarovali kotišča netopirjev in jih primerno oskrbeli, da se jih da tudi čistiti. Takoj smo bili pripravljeni sodelovati, vsi posegi so bili izvedeni korektno.«

Andrej Rožič, ključar v podružnični cerkvi sv. Magdalene na Brodu. FOTO: Rok Blažič

Vonj po netopirjih od mladih nog

Burja je poudaril, da netopirji v ničemer ne motijo bogoslužij v cerkvi, lahko pa so celo koristni, saj je tako manj muh. Priznava, da je med ljudmi prisoten strah do teh živali, a večinoma ne pridejo v stik z njimi, med župljani pa je kar nekaj takih, ki so z veseljem sprejeli pobudo za zaščito netopirjev. Rožič, ki se že od mladih nog spominja vonja po netopirjih v zvoniku, pa je dodal: »Smo v času, ko se vedno bolj sprašujemo o naravi, Božjem stvarstvu. Zdi se mi, da je prisotnost netopirjev v cerkvenih zgradbah pomembna, ker so ene redkih, ki nimajo čisto zaprtih podstrešij in kamor se lahko netopirji umaknejo.«

Podest, ki so ga postavili na podstrešju cerkve sv. Miklavža v Bohinjski Bistrici. FOTO: Rok Blažič

V pripravi novi poziv

Anže Suhadolnik iz ZRSVN je povedal, da pripravljajo nov poziv, ki prinaša še nekaj poenostavitev. Namenjen bo tako tem, ki so že vključeni, kot tudi tistim, ki se želijo vključiti na novo. V prihodnosti pa si bodo prizadevali, da bi se podobna shema pogodbenega varstva razširila tudi na stavbe, ki niso del kulturne dediščine.

Pri sobivanju z netopirji se porajajo tudi vprašanja, dvomi in strahovi. Na nekaj od njih odgovarja Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore, eden največjih poznavalcev teh letečih sesalcev pri nas:

Zakaj si netopirji raje kot v cerkvah ne poiščejo zavetja v naravi?

Ker v naravi ni zatočišč, ki bi bila primerna zanje, vsaj ne v takšnem obsegu kot v stavbah. Ljudje smo tako zelo preoblikovali svojo okolico, da so se živali prilagodile, tudi netopirji. Pri nas izkoriščajo danosti, ki jih nudijo človeške zgradbe, večinoma za kotenje mladičev, lahko pa tudi za prezimovanje. V cerkvenih objektih imajo kotišča na podstrehah, v zvonikih, v toplih prostorih, kjer se netopirke združujejo v porodniške skupine. V njih imajo prednost, da mladiči hitreje odrastejo, zato imajo več časa, da si naredijo zalogo pred zimo. Zanimivo je tudi, da se samice večinoma vračajo na isto mesto, kjer so bile same skotene.

Primož Presetnik že četrt stoletja dela z netopirji. FOTO: Barbara Zakšek 

Zakaj skrbeti za netopirje, so za kaj koristni?

Za netopirje moramo skrbeti, ker so del našega okolja, tako kot ne posekamo vaške lipe, ker je vse to del tradicionalne kulturne krajine. Izkazalo pa se je tudi, da so koristni, ker se prehranjujejo z veliko škodljivci, ki delajo škodo na poljščinah ali v gozdu. Dokazali so, da imamo zaradi tega ogromne prihranke, ker ni treba uporabljati toliko pesticidov, s tem pa je bolj zdrava tudi voda … Se pravi, da gre za celoten cikel, v katerem so netopirji pa tudi druge živali pomembne tudi s čisto ekonomskega vidika. Netopirji jedo tudi komarje in zmanjšujejo njihovo gostoto, seveda jih ne morejo čisto izkoreniniti. Zdaj, ko se cene gnojil višajo, pa imamo mogoče prav v sosednji cerkvi tudi veliko zalogo ekološkega gvana, ki ga lahko s pridom uporabimo za vrt ali lončnice.

Eden od zaščitnih ukrepov so tudi zasloni, ki usmerjajo osvetlitev cerkve, da ne moti izletanja netopirjev (primer iz Bohinjske Bistrice). FOTO: Rok Blažič

Kako pa je s strahovi, da netopirji prenašajo bolezni?

Nič več kakor druge skupine živali. Primerjalno imajo ptiči celo več virusov, ki se prenašajo na človeka, kot netopirji. Seveda netopirji lahko prenašajo bolezni, ampak po navadi ne prihajamo v neposredni stik z njimi. Tudi pri čiščenju cerkvenih podstrešij je bojazen, da bi prišlo do okužbe, malo verjetna. Treba pa je paziti na osnovno higieno, lahko uporabimo tudi rokavice ali zaščitno masko, in si seveda temeljito umijemo roke, ko končamo delo. Že četrt stoletja delam z netopirji in nikoli nisem imel težav.