Zapri
Iskanje

Kakšen zakon o dolgotrajni oskrbi si želimo

Za vas piše:
Blaž Čermelj
Objava: 29. 09. 2022 / 00:31
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 28.09.2022 / 20:46
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kakšen zakon o dolgotrajni oskrbi si želimo

Kakšen zakon o dolgotrajni oskrbi si želimo
FOTO: Pixabay
Že vsaj dve desetletji je jasno, da se slovenska družba neizbežno stara. Ljudje živimo vedno dlje, imamo vse manj otrok, hkrati pa potrebujemo vse več tistih, ki skrbijo za starejšo populacijo. Včasih je veljalo, da je breme oskrbe ostarelih staršev položeno na pleča njihovih otrok. Takšen sistem marsikje dobro funkcionira tudi sedaj, a je po drugi strani močno nepravičen do tistih, ki takšno pomoč neplačano dajejo ali je v starosti ne morejo prejeti.

Problem, ki ga nismo želeli videti

V Sloveniji težav dolgotrajne oskrbe sistemsko veliko let sploh nismo zaznali. Računsko sodišče je leta 2019 v svojem poročilu, ki je pravzaprav sodi med eno od najboljših analiz te problematike pri nas, ugotovilo, da je v letu 2016 pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo 8,9 odstotka od 395.127 upravičencev. Dodatnega 1,7 odstotka pa je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Ti so sistemsko pomoč torej potrebovali, vendar je do takrat še niso dobili.

Število starejših, ki bi potrebovali storitve dolgotrajne oskrbe, se je od takrat še povečevalo, medtem ko število mest za starostnike v domovih za starejše ni bistveno naraščalo. Obenem pa je jasno, da v domačem okolju živi na tisoče starostnikov, ki bi potrebovali storitve dolgotrajne oskrbe, vendar je ta v celoti prepuščena njegovim domačim.

Računsko sodišče je tako ugotovilo, da “Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje po mnenju računskega sodišča niso uspešno zagotavljali dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jo potrebujejo, saj niso izvajali ustreznih ukrepov in niso uresničevali ciljev, novega sistema dolgotrajne oskrbe pa niso ustrezno načrtovali.”

Tisti, ki živijo doma, so diskriminirani

Ta diskriminacija se po mnenju računskega sodišča še zlasti vidi zlasti v tem, da morajo tisti, ki lahko še vedno živijo doma, ali čakajo na sprejem v dom, za storitve dolgotrajne oskrbe plačevati okoli 8,5 krat več, kot plačuje uporabnik v domu za starejše.

“Podobno tudi ni bila zagotovljena enaka ali primerljiva obravnava uporabnikov oskrbe v domovih za starejše, saj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni natančno določilo kriterijev in meril za sprejem v zavode, ni natančno določilo standardov oskrbe v domovih za starejše, ni določilo vseh potrebnih kadrovskih normativov za socialno oskrbo v domovih za starejše, ni določilo natančnih meril in kriterijev za uvrščanje uporabnikov institucionalnega varstva v posamezne kategorije oskrbe.”

Odprava diskriminacije poteka prepočasi

Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi skušal odpraviti navedene pomanjkljivosti, je skušalo pripraviti več vlad. Med drugim Šarčeva in Cerarjeva, vendar njihov zakon nikoli ni prišel v parlamentarno obravnavo.

To je uspelo šele ekipama pod vodstvom ministrov Janeza Ciglerja Kralja in Janeza Poklukarja, ki sta z zakonom želela doseči, da bi lahko tudi v starosti ljudje živeli doma s potrebno podporo in bi zato storitve dolgotrajne oskrbe veljale tako za tiste, ki živijo doma, kot tudi tiste, ki živijo v domovih za starejše. Bivanje v domovih pa bi bilo zato tudi za stanovalce in njihove sorodnike cenejše.

Po trenutno veljavnem zakonu bi bilo uvajanje novih pravic postopno. S 1. januarjem 2023 naj bi se tako začela uporabljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Med njimi jih je bilo predvideno več vrst. Dve od njih, bivalne enote in oskrbni domovi naj bi bili pod pristojnostjo ministrstva za delo, medtem ko naj bi negovalni domovi (z najzahtevnejšimi oskrbovanci), sodili v pristojnost ministrstva za zdravje.

S prvim julijem 2024 pa bi zavarovanci pridobili še pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, pravico do do oskrbovalca družinskega člana in do denarnega prejemka. Te pravice bi se med seboj izključevale, zavarovanec bi imel tako možnost izkoristiti zgolj eno izmed njih.

Koalicija: Zakon je neizvedljiv

Toda zakon je bil že ob sprejemu deležen ostrih kritik, da ga ne bo mogoče izvajati, kar so trdili v takratnih strankah opozicije oziroma članicah sedanje koalicije. Tako so takoj po prevzemu oblasti njegovo uveljavitev zaustavili.

Kot je na današnji okrogli mizi, ki je potekala v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac, zakona po njihovem mnenju v takšni obliki ni mogoče izvajati (pri čemer podrobnosti ni pojasnil). Zato se v vladi trudijo, da bi uveljavljanje omenjenega zakona za eno leto ustavili, v tem času pa spisali nov zakon, ki bi področje dolgotrajne oskrbe uredil po njihovih željah.

FOTO: Blaž Čermelj

Ob tem v stranki Levica nasprotujejo, da bi bili v izvajanje zakona vključeni tudi zasebni izvajalci, saj so ti po njihovem mnenju veliko dražji.

Uršič: Izvajanje zakona je mogoče

Kot pojasnjuje nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je sicer jasno, da ima tako kompleksen zakon tudi nekatere vsebinske in pravne pomanjkljivosti, vendar pa to nikakor ne pomeni, da ni izvedljiv. Ne glede na to, ali mislimo, da je zakon dober ali slab, smo končno po mnogih ovinkih in zastojih, dobili temelj – sodoben, integriran, v lokalno skupnost umeščen sistem dolgotrajne oskrbe, ki pa seveda ostaja odprt za spremembe in dopolnitve. Uršič še dodaja, daje zdaj že nekdanja vlada predvidela njegovo triletno sofinanciranje iz proračuna, za kar je v letih 2022, 2023 in 2024 ocenila, da bodo potrebna finančna sredstva v višini od 105 pa do 300 milijonov evrov. Nato pa bi do sredine leta  2025 sprejeli poseben zakon glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot jih že imamo na primer za zdravstveno oziroma pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Konkretnih razlogov za odpoved zakonu ni

Na današnji okrogli mizi sicer nismo mogli slišati konkretnih razlogov, zakaj bi bilo zakon nujno odpovedati. Dejstvo sicer je, da je bilo to področje dolga leta močno zanemarjeno in da bi vladna koalicija probleme rada reševala tako, da bi področje dolgotrajne oskrbe najprej prenesla na novo ministrstvo za solidarno prihodnost. Toda veliko vprašanje je, če bi to sploh karkoli spremenilo.

Kot so namreč poudarili nekateri današnji sogovorniki, bodo številni problemi še vedno enako težki, pa naj bo področje dolgotrajne oskrbe prepuščeno temu ali onemu ministrstvu.

Po besedah Denisa Sahernika, sekretarja skupnosti socialnih zavodov Slovenije, slovenski domovi za starejše trenutno zaposlujejo okoli 5000 oseb, ki izvajajo storitve oskrbe. A za delovanje le teh v skladu s standardi in normativi bi jih potrebovali okoli 3600 več. Ob tem pa se bo naslednjih 3-5 letih upokojilo okoli 10 odstotkov zaposlenih.

FOTO: Blaž Čermelj

Zato bo po besedah sogovornikov nujno, da ta poklic postane tudi privlačnejši. Kot je v razpravi navedla predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman, v svetu namreč primanjkuje kar okoli 10 milijonov medicinskih sester, zaradi česar si nikakor ne moremo nadejati, da bi te lahko kar pripeljali od drugod.

Vprašanja, ki presegajo le eno vlado

Zaradi vseh teh dilem bo nujno, da se stanje na področju dolgotrajne oskrbe ureja tako, da sodelujoči upoštevajo tudi načrte svojih predhodnikov. Zato so v opozicijskih strankah SDS in NSi ogorčeni, ker sedanja vlada odpravlja načrte prejšnje ekipe, ne da bi ponudila dostojno zamenjavo.

Zato od 1. septembra pa vse do 5. oktobra zbirajo 40.000 podpisov, potrebnih za to, da bi sprejeti zakon, ki za eno leto (ali pa celo za več let) zamika uveljavitev dolgotrajne oskrbe, zaustavili na referendumu.

V primeru, da se z njihovo pobudo strinjate, lahko svoj podpis overite na vseh upravnih enotah, nato pa pošljete na naslov (Slovenska demokratska stranka; Trstenjakova 8; 1000 Ljubljana) oziroma oddate organizatorju kampanje, ki jih zbira na stojnicah pred nekaterimi večjimi upravnimi enotami.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh

Dobrodošli! 

Ob praznikih smo za vas pripravili e-darilo: 

pričevanje Glorie Polo: Zadela me je strela

Kliknite tukaj

Close