Da se izkopavanja zaključujejo, je danes na družbenem omrežju potrdil župnik Župnije Kočevje Damjan Štih, ki je skupaj z novomeškim škofom in predsednikom Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrejem Sajetom danes obiskal morišče pod Macesnovo gorico, kjer je bilo doslej evidentiranih skoraj 3000 okostij, ocenjujejo pa, da je do 500 okostij razdrobljenih v prah zaradi bomb, ki so jih likvidatorji metali v jamo na pobite, je zapisal kočevski župnik.

FOTO: Škofija Novo mesto

Velika milost in šokanten prizor

»Imeli smo to veliko milost, da smo vstopili tudi v jamo. Milost? Nič lep pogled ni to. Niti sedaj ne, ko so tak samo še zadnja okostja kakih 20 mož, ki so bili očitno vrženi v jamo živi in so na smrt od lakote in žeje čakali v rovu ob glavni jami, kamor so se očitno uspeli umakniti. Ven pa niso uspeli priti. Šokanten prizor,« je poudaril Damjan Štih.

Molimo za zdravo pamet

Po njegovem bi bilo nujno, da vsakdo, ki kakor koli odloča o usodi teh umorjenih, najprej obišče to jamo in zlasti ta rov in si pride pogledat kontejnerje, gajbice in ponjave, polne kosti. »Molimo za zdravo pamet in za ta velik čudež, da bi vsi premogli zdravo sočutje in spoštljiv odnos do pokojnih,« je v zapisu še izpostavil kočevski župnik.

Molitev za rajne, mir in spravo

Poleg njega in škofa so morišče obiskali tudi župnik Župnije Kočevska Reka in dekan Dekanije Kočevje Jože Milčinovič, gradbeni nadzornik pri izkopu jame Tone Ostanek in predstavnik Uprave za vojaško dediščino pri Ministrstvu za obrambo Gregor Kaplan, ki je tudi pozdravil navzoče. Škof Saje je z zbranimi opravil molitev za umorjene in vse rajne, zlasti za žrtve vojne in njihove svojce, za mir in za spravo.

FOTO: Škofija Novo mesto

Največje skupinsko grobišče slovenskih mož in fantov

Globoko pretresen nad zločinskimi dejanji škof pričakuje, da država in pristojne službe poskrbijo za dostojen pokop vseh nasilno umorjenih med in po 2. svetovni vojni in da dobijo mesto v narodnem zgodovinskem spominu. Po njegovem je v Sloveniji najprej treba priti do soglasja vseh vpletenih o zgodovinskih dejstvih, ki je nujno za nadaljevanje procesa sprave. Morišče pod Macesnovo gorico je po doslej znanih podatkih največje skupinsko grobišče slovenskih mož in fantov.

Po mnenju župnija Damjana Štiha bi bilo nujno, da vsakdo, ki kakor koli odloča o usodi teh umorjenih, najprej obišče to jamo in zlasti ta rov in si pride pogledat kontejnerje, gajbice in ponjave, polne kosti. FOTO: Škofija Novo mesto

Spominska slovesnost bo pred vsemi svetimi

V njem že od lanske jeseni potekajo izkopavanja posmrtnih ostankov vsaj 3000 slovenskih mož in fantov, ki so jih tja junija 1945 pripeljala iz šentviških Škofovih zavodov in jih zverinsko umorili. Arheologi trenutno še izkopavajo posmrtne ostanke umrlih in njihove osebne predmete. Pred breznom pod Macesnovo gorico bo spominska slovesnost za umorjene v ponedeljek, 31. oktobra 2022.

Ni prostora na Žalah

Spomnimo: konec avgusta sta Mestna občina Ljubljana in vodstvo pokopališča Žale zavrnila predlog vladne komisije za prikrita grobišča, naj žrtve povojnih pobojev svoj dom dobijo na ljubljanskem pokopališču, saj da tam za žrtve iz brezna pod Macesnovo gorico ni prostora, vladni komisiji pa sta predlagala, naj prostor zanje najde na pokopališču, najbližjem breznu, ali v Spominskem parku Teharje.

FOTO: Škofija Novo mesto

Pomnik za nesrečo na Korziki da, za slovensko tragedijo ne

»Kako je možno, da je za nesrečo na Korziki lahko pomnik na Žalah, da je kenotaf za dachavske procese, to je za deset, enajst izginulih, za to slovensko tragedijo pa narodno središče nima moči, da bi jo sprejelo,« je na Radiu Ognjišče pred mesecem dni opozoril dr. Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in pozval, naj se preneha deliti mrtve na »dobre in slabe« in naj se sprejme zgodovino, kakršna je.